»Danes je fantastičen dan, ko lahko ponosno in z velikanskim zadovoljstvom povemo zgodbo, ki se začne s primorsko vizijo, z oknom v svet, ki ga imamo in ki ga je treba opremiti z rednimi povezavami. Zgodbo o slovenski strokovni moči in moči našega znanja, da smo bili v stanju to zahtevno progo projektirati sami. Naši strokovnjaki so prevzeli nase odgovornost za to, da smo se danes lahko po tej progi peljali,« je v svojem nagovoru uvodoma poudaril premier Golob.
V nadaljevanju je predsednik vlade pohvalil operativnost projekta. »Slovenska operativa je bila tista, ki je državotvorno in ne glede na tveganja, ne glede na finančne izzive, vstopila v projekt in ga izpeljala v roku in znotraj zastavljenih sredstev. To je razlika med suverenim narodom, ki razume, da mora vlagati svoje znanje v svoje ljudi, in med tistim, ki se zanaša, da mu bodo tujci oddelali nekaj, kar je v resnici v našem interesu,« je bil jasen premier.
V nadaljevanju je projekt drugega tira podal kot zgled, kako učinkovito izpeljati zahtevne projekte. »To je največja zgodba in največja lekcija, ki jo moramo ohraniti za naprej: da ko smo v stanju najbolj zahtevne projekte realizirati sami, takrat jih bomo tudi realizirali najboljše za nas,« je poudaril predsednik vlade.
Predsednik vlade je dejal, da je projekt drugega tira tudi zgodba o neizmerni finančni učinkovitosti. »Finančna učinkovitost tega projekta je osupljiva. Ne samo, da smo dobili več nepovratnih sredstev iz Evropske unije, ne samo, da nismo prekoračili zastavljenih načrtov – ne, praktično za isti denar bomo dobili dve cevi, ne samo eno, in dva tira, ne samo enega,« je predsednik vlade izpostavil še projekt izgradnje vzporednega tira.
Premier je pohvalil tudi uspešno črpanje sredstev Evropske komisije. »Evropska komisija najraje daje pomoč tistih, pri katerih so tveganja najmanjša. Tja, kjer vidijo, da bo denar racionalno porabljen, dajo več,« je zanesljivost Slovenije pohvalil predsednik vlade.
Premier se je poklonil tudi ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek in njenim zaslugam za uspešno izpeljan projekt drugega tira. »To je tudi zgodba o ministrici, ki je tir začela, o ministrici, ki je tir zaključila in se danes po njem pripeljala z vlakom, ter o ministrici, za katero mislim, da bi bil greh, ko ne bi zaključila še naslednje cevi,« je sklenil Golob.
Razvojni mejnik
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je poudarila, da je projekt drugi tir pomemben razvojni mejnik za Slovenijo. »Danes slavimo velik uspeh naše države, zgodovinski dogodek ne le za Koper in Slovensko Istro, temveč za celotno Slovenijo. Drugi tir je mnogo več kot infrastrukturni dosežek. Pomeni boljšo dostopnost, hitrejše poti in večjo prometno varnost. Predstavlja pomemben razvojni in povezovalni potencial za Slovenijo, za Luko Koper ter za zaledne države, ki z njo sodelujejo. S tem krepimo gospodarstvo Evropske unije.«
Vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je dejala: »Evropska komisija je projekt drugega tira Divača-Koper podprla zato, ker je izjemnega pomena za celotno Evropo. Je namreč del vseevropskega prometnega omrežja TEN-T in pomemben del Baltsko-jadranskega koridorja. Gre za izjemen evropski dosežek, ki pokaže, kaj je mogoče doseči, ko se povežejo inženirsko mojstrstvo, trdna volja in seveda evropska sredstva. Z drugim tirom bomo povezali pristanišče Koper s srednjo Evropo. Pristanišče je pomembna vstopna točka za evropske dobavne verige in kar dve tretjini vsega tovora sta namenjeni državam srednje Evrope.«
Z izgradnjo drugega tira želi Slovenija odstraniti ozko grlo na železniškem odseku Divača–Koper, da bi zagotovili dolgoročno zmogljivost infrastrukture železniškega prometa v Sloveniji in posledično povečanje konkurenčnosti gospodarstva.
Glavni cilji projekta drugi tir so povečanje prepustne in prevozne zmogljivosti, skrajšanje železniške razdalje (iz 44,6 km na 27,1 km) in potovalnega časa (iz 100-110 min na 30 min) na odseku Divača-Koper ter povečanje največje možne hitrosti vlakov na odseku (iz 65-75 km/h do 160 km/h).
Drugi tir bo dolg 27,1 km in bo potekal skozi 7 predorov in prek 3 viaduktov. Investicijski stroški projekta znašajo 1,109 milijarde evrov. Za projekt so bila pridobljena nepovratna sredstva EU v skupni vrednosti 389,9 milijona evrov.
Gradnja vzporednega tira
Potekajo tudi aktivnosti na vzporednem tiru (t. i. levi tir), s čimer bo zagotovljena polna dvotirnosti proge. Ob zaključku izvedbe nove enotirne proge se bo zmogljivost na odseku Divača-Koper povečala z 98 na 212 vlakov, ob odprtju vzporednega dodatnega tira pa iz 212 na 252 vlakov.
