Konzervirana živila so nepogrešljiv del številnih gospodinjstev. Njihova prednost je predvsem dolga obstojnost, saj jih lahko pred odprtjem praviloma hranimo pri sobni temperaturi. Toda v trenutku, ko konzervo odpremo, se pogoji shranjevanja bistveno spremenijo.
Hrana, ki je bila prej zaščitena v nepredušno zaprti embalaži, pride v stik z zrakom in mikroorganizmi iz okolja. Zato je treba z njo ravnati podobno kot z drugimi hitro pokvarljivimi živili.
Ali je shranjevanje v odprti konzervi nevarno?
Odgovor ni povsem črno-bel.
Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) pojasnjuje, da je mogoče odprto konzervirano hrano krajši čas hraniti v hladilniku tudi v originalni pločevinki. Vendar priporočajo, da jo zaradi ohranjanja okusa prestavimo v stekleno ali plastično posodo.
Britanska agencija za varnost hrane je nekoliko previdnejša. Po njenih priporočilih živil po odprtju ne bi smeli shranjevati v pločevinki, saj lahko stik z zrakom pri nekaterih vrstah embalaže pospeši prehajanje kovinskih snovi v hrano.
To ne pomeni, da bo hrana, ki smo jo za nekaj ur pustili v odprti konzervi, samodejno nevarna. Pomeni pa, da obstaja preprostejši in primernejši način shranjevanja.
Zakaj je steklena posoda boljša izbira?
Ko konzervo odpremo, njena prvotna zaščita ni več zagotovljena. Živilo je izpostavljeno zraku, lahko pa pride tudi do sprememb okusa.
Pri nekaterih konzerviranih izdelkih, zlasti kislih, lahko stik z notranjo površino odprte embalaže vpliva na kakovost živila.
Zato je priporočljivo, da ostanke prestavimo v čisto posodo iz stekla ali plastike, primerne za stik z živili.
Posodo dobro zapremo in jo čim prej postavimo v hladilnik.
S tem zmanjšamo možnost dodatne kontaminacije, preprečimo izsuševanje in omejimo prehajanje vonjav med živili.
Koliko časa lahko hranimo odprto konzervirano hrano?
To je odvisno predvsem od vrste živila.
Po priporočilih ameriškega USDA lahko številna manj kisla konzervirana živila, kot so fižol, koruza, grah in različne juhe, po odprtju v hladilniku hranimo približno tri do štiri dni.
Pri bolj kislih živilih, kot so paradižnikovi izdelki, sadje in vložena zelenjava, je lahko priporočeni čas shranjevanja daljši, približno pet do sedem dni.
Vendar je pomembno upoštevati tudi navodila proizvajalca. Če na embalaži piše, da je treba izdelek porabiti v dveh dneh po odprtju, velja slediti temu navodilu.
Posebna previdnost je potrebna pri ribah, mesu in pripravljenih jedeh, ki se lahko hitreje pokvarijo. Takšne ostanke je priporočljivo porabiti čim prej.
Hladilnik mora biti ustrezno hladen, najbolje pri temperaturi okoli 4 °C ali manj.
Kaj pa, če konzervo pozabimo na kuhinjskem pultu?
Tudi tu velja pomembno pravilo.
Hitro pokvarljivih živil po odprtju praviloma ne smemo puščati pri sobni temperaturi dlje kot dve uri. Če je temperatura okolja zelo visoka, nad približno 32 °C, se priporočeni čas skrajša na eno uro.
Bakterije se namreč pri višjih temperaturah hitreje razmnožujejo, zato lahko hrana postane nevarna, tudi če nima nenavadnega vonja ali videza.
Če niste prepričani, koliko časa je odprta konzerva stala zunaj hladilnika, je varneje, da živila ne zaužijete.
Kdaj konzervirane hrane nikakor ne smemo zaužiti?
Pozorni moramo biti že pred odpiranjem.
Če je konzerva napihnjena, pušča, je močno zarjavela ali ima globoke poškodbe, zlasti ob robovih oziroma spojih, njene vsebine ne smemo zaužiti.
Prav tako je opozorilni znak, če ob odpiranju iz nje nenavadno brizgne tekočina ali se pojavijo drugi znaki kvarjenja.
Pri takšnih izdelkih ni priporočljivo preverjati okusa, saj nekatere nevarne snovi in mikroorganizmi ne povzročajo nujno opaznih sprememb.
Preprost način, da ostanki ostanejo uporabni
Ko naslednjič odprete konzervo in ne porabite vse vsebine, ravnajte tako:
- Preostalo hrano prestavite v čisto stekleno ali plastično posodo.
- Posodo dobro zaprite.
- Shranite jo v hladilnik čim prej, najpozneje v dveh urah.
- Upoštevajte navodila na embalaži in priporočeni čas shranjevanja.
- Če živilo kaže znake kvarjenja ali dvomite o njegovi varnosti, ga zavrzite.
Odprta konzerva torej ni nujno takojšnja nevarnost za zdravje, vendar je prestavljanje ostankov v primerno posodo preprosta navada, s katero lahko bolje ohranimo kakovost hrane in zmanjšamo nepotrebna tveganja.
