V Evropi se že od nekdaj pojavljajo bolezni, ki jih povzročajo patogeni, ki se širijo s prenašalci. V zadnjem času smo priča intenzivnemu širjenju novih vrst prenašalcev in patogenih mikroorganizmov na območja, kjer jih prej niso poznali. Zaradi različnega reliefa in podnebnih razmer v Sloveniji lahko pričakujemo spremembe na posameznih območjih, ki vplivajo na pojavljanje prenašalcev in patogenov, so zapisali partnerji projekta, v katerem spremljajo pojavnost klopov.
Ti so se letos v Sloveniji nadpovprečno namnožili, je poročal časnik Delo. Več je tudi takih, ki prenašajo klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo. Borelije najdemo v klopih povsod po Sloveniji, območje najvišje pojavnosti klopnega meningoencefalitisa pa sega od severne meje (Gorenjska, Koroška), čez osrednji del Slovenije (širše območje Ljubljane in Celja) pa vse do primorsko-notranjske in zahodnega dela Dolenjske.
Spremljajo tudi komarje
S preteklim projektom CRP V3-1903 “Vzpostavitev monitoringa prenašalcev vektorskih bolezni v Sloveniji” so vzpostavili standardizirane postopke za spremljanje avtohtonih in tujerodnih vrst komarjev v Sloveniji. Pridobili so pomembne podatke o razširjenosti in številčnosti prenašalcev ter patogenov v državi, ki so ključni za medicinske entomologe in strokovnjake za javno zdravje.
Ko pravijo snovalci projekta, je nadaljnji monitoring nujen, saj so pridobljeni podatki osnova za spremljanje populacij komarjev v prihodnosti. Poleg teh je treba spremljati tudi klope, ki so pomembni prenašalci nekaterih bolezni.
V Sloveniji so najpogostejše bolezni, ki jih prenašajo klopi, lajmska borelioza, klopni meningoencefalitis in Anaplasma phagocytophillum. Vsako leto se več kot 3.000 ljudi v državi okuži z lajmsko boreliozo, medtem ko se je incidenca klopnega meningitisa povečala po obdobju upadanja.
Prisotni so tudi drugi patogeni, kot so paraziti iz rodu Babesia in Francisella tularensis. Prenašalci teh patogenov so klopi, zlasti Ixodes ricinus. Posebna pozornost je usmerjena tudi na dvogostiteljskega klopa Hyalomma marginatum, prenašalca virusa Krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, ki se širi na Balkanu in v Španiji.
Projekt, pri katerem bo poudarek na nadzoru populacij komarjev in klopov v Sloveniji ter patogenov, ki jih ti prenašajo, je zasnovan interdisciplinarno in združuje strokovno znanje in izkušnje Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Cilji projekta vključujejo nadzorovanje populacij invazivnih in novih vrst komarjev ter klopov v Sloveniji, tudi v urbanih območjih. Poseben poudarek je na endemskih območjih v državi v obdobjih sezonske aktivnosti prenašalcev. Poleg tega si prizadevajo prepoznati nove patogene, ki jih prenašajo prenašalci in so pomembni za zdravje ljudi, ter oceniti tveganje za vnos in izbruh teh novih patogenov. V sklopu terenskega dela bodo izvajali monitoring komarjev in klopov ter z modernimi diagnostičnimi pristopu ugotavljali patogene v prenašalcih. Sodelujoči imajo obsežne izkušnje s terenskim delom, mikrobiološkimi metodami, raziskovalnim delom, kliničnimi raziskavami in mentorstvom, kar jim omogoča kakovostno izvedbo projekta.
Nadzor nad populacijami prenašalcev in patogenov je izjemno pomemben, še posebej v spreminjajočem se okolju zaradi podnebnih sprememb in človekovega vpliva. Takšen nadzor je ključnega pomena za preprečevanje širjenja bolezni, ki jih prenašajo prenašalci, za pravočasno uvedbo preventivnih ukrepov in za omejevanje širjenja invazivnih vrst prenašalcev.
