V grljanskem portiču pri Miramaru v Tržaškem zalivu so raziskovalci Miramarskega naravnega rezervata včerajšnji dan preživeli z navadnim delfinom (Delphinus delphis), ki za razliko od velike pliskavke (Tursiops truncatus) navadno ne zahaja v Tržaški zaliv in je za severni Jadran precej redek, sredozemska populacija tega delfina pa je opredeljena kot ogrožena.
Prvi so ga v že v nedeljo opazili člani tamkajšnjega pomorskega društva. Raziskovalci Miramarskega naravnega rezervata so se mu včeraj približali s čolnom, da bi preverili njegovo zdravstveno staje, saj se je v tamkajšnjem portiču nenavadno dolgo zadrževal.
Delfin je veselo plaval po zalivčku
Plaval je okrog čolna in po portiču ter se veselo potapljal in obračal okrog vrvi in čolnov. Ugotovili so, da gre za primerek moškega spola, dolgega približno dva metra. Njegovo zdravstveno stanje ni vzbujalo skrbi, saj je bil videti čvrst in živahen. Zvečer je odplaval stran.
Delfina so med drugim fotografirali in posnetke poslali slovenskemu društvu za morske sesalce Morigenos. Kolegi iz Kopra so ugotovili, da gre za isti primerek, ki so ga spremljali v Tržaškem zalivu od pomladi leta 2022 do začetka leta 2023.
Včeraj ga je v objektiv ujel Tommaso Lorenzi, ki je fotoaparat s čolna spustil v vodo, pri čemer so nastali čudoviti posnetki.
Žalostna usoda navadnega delfina
Ti prikazujejo delfina med igro s potopljenimi vrvmi in plovci, ko plava okrog njih, nad in pod vrvmi, se pojavi na površju, pa spet izgine pod gladino, ob tem pa ga prisotnost ljudi ne zmoti niti za trenutek.
Na telesu delfina je vidna značilna oznaka, ki to vrsto, ki je v Tržaškem zalivu postala redka, loči od drugih delfinov, kot so pliskavke (Tursiops) in progasti delfini (Stenella).
Na nekaterih fotografijah lahko opazite enega od prepoznavnih znakov tega delfina – staro zaceljeno rano na loputi repne plavuti – kar je skupaj s fotografijo hrbtne plavuti (edinstvena in za vsak primerek drugačna) olajšalo njegovo prepoznavo.
Srečanje s tem delfinom pa ni ravno navdušujoče, so opozorili raziskovalci. Njegovo samotno tavanje, najbrž v iskanju možnosti za razmnoževanje, je simbol žalostne usode, na katero smo obsodili to vrsto. Navadni delfin se namreč uvršča med ogrožene vrste.
“V Jadranskem morju je zelo redek, pojavijo se posamezni primerki ali ločeni pari, čeprav so v resnici zelo družabni, vajeni živeti v skupinah. V našem morju ne moremo več občudovati skupin navadnih delfinov, njihovo vedenje pa, kot poudarjajo znanstveniki, kaže na pomanjkanje socialnih interakcij,” so še zapisali na svojem Facebook profilu.
