Predstavo Razparač so ustvarjalci oblikovali po drami Disney Razparač, ki je večkrat nagrajeni dramski prvenec v Londonu rojenega dramatika in filmskega scenarista ter slikarja Philipa Ridleyja. Nastala je v koprodukciji Gledališča Koper in SNG Nova Gorica, pod režijo pa je podpisana priznana igralka in režiserka Nataša Barbara Gračner: “Aktualnost teme razdejanega sveta, ki od zunaj pritiska in nas travmatizira z občutkom zapuščenosti, napadi panike, kompulzivnimi hotenji in vedenjskimi motnjami, je v nebo vpijoča. Jedro pa se po navadi skriva v praspominu zanemarjene razvojne potrebe, ki ostane nepotešena tudi v odraslosti. Pod površjem odraslega telesa se namreč skriva nenasiten otrok, ki se počuti praznega in osiromašenega. In to je človek današnjega časa.”
Blaž Popovski: Najbolj temačna vloga doslej
Blaž Popovski je eden bolj plodovitih članov koprskega umetniškega ansambla. V zadnjih letih je igral v dvajsetih predstavah, med katerimi izstopajo Jugoslavija, moja dežela (Goran Vojnović), Birokrati (Jure Karas) in Tutošomato (Iztok Mlakar): “Vloga Presleyja v Razparaču je bila poseben izziv. Čustveno in psihološko je zelo intenzivna, predvsem zaradi tematike in same zgodbe. Saj je moj lik zaprt v temačnem predoru, v katerem izgubiš občutek za čas in prostor. Hkrati pa odpira notranji svet in ponuja razlago vsakemu gledalcu na svoj način. Vloga Presleyja zahteva temačnost v občutkih, obnemelost. Sem se precej nagaral, da sem se dokopal do “njega”. Hkrati pa je bilo delo užitek, ravno zato, ker ni bilo lahko.”
Arna Hadžialjević: Centrifuga, ki te odpelje v vesolje
Večkrat nagrajena igralka SNG Nova Gorica Arna Hadžialjević prvič sodeluje s koprskim gledališčem. O predstavi je povedala: “Zame je ta predstava centrifuga, ki odpelje v vesolje. Vidim jo kot proces samozdravljenja otroške rane, skozi katerega moramo vsi, da bi resnično vstopili v svet odraslosti. Treba se je soočiti z notranjimi demoni, strahovi, ohromelostjo: jih spustiti, da spregovorijo, jim prisluhniti, se z njimi pogovoriti – zato da bi jih presegli in odslovili. Zame je bil proces izjemno prijeten, ker se je rodil še tako potreben varen prostor, v katerem smo soustvarjali to predstavo. Mislim, da nas uči, da je edina pot skozi življenje polna potrpežljivosti in vztrajanja. Je pot soočanja z občutkom krivde. Brisanje krivde tako, da ji nadeneš obraz in ji daš ime.”
Jure Rajšp prvič pred koprskim občinstvom
Neodvisen igralec Jure Rajšp, ki je AGRFT obiskoval v istem letniku kot Popovski, bo na odru Gledališča Koper stal prvič: “Sprva smo se besedila lotili zelo klasično, torej z bralnimi vajami. Kasneje v prostoru pa smo začeli odpirati teme, ki se dotikajo besedila: tesnobe, notranjih demonov, izolacije, nezmožnosti soočanja z lastnimi strahovi, travm. V celotnem procesu smo se veliko ukvarjali tudi z gibalnimi komponentami, ki so v tej predstavi, poleg igralskih, zagotovo eden ključnih elementov. Igralsko in tudi celostno pa smo se lotevali
zelo natančno, filigransko. Postavili smo shemo, formo, ki skozi natančno preigravanje odpira vprašanja, zareže v gledalca in ga zagotovo ne pusti ravnodušnega. Prepričan sem, da se lahko v predstavi praktično vsak prepozna v vsaj enem aspektu. Zahvala za to gre celotni ustvarjalni ekipi.”
