V Mariboru je potekala predstavitev razstave Čar lesa, ki promovira rabo lesa in lesenih izdelkov ter obiskovalce, medije, širšo javnost in mlade ozavešča o vseh prednostih lesa. Razstavo ob podpori Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter javne agencije SPIRIT Slovenija organizirajo Društvo za zaščito lesa Slovenije, Biotehniška fakulteta – Oddelek za lesarstvo in Svet za les.
Potujočo razstavo Čar lesa krasi slogan »Uporabimo slovenski les«, saj so vsi razstavljeni izdelki narejeni iz slovenskega lesa. Tradicionalna razstava opozarja na pomen lesa kot naravnega vira ter predstavlja njegove prednosti in različne možnosti uporabe širši javnosti. Že od lanske jeseni jo gosti preddverje velike predavalnice Tehniških fakultet v Mariboru, sicer pa je osrednja razstava vsako leto v Cankarjevem domu v Ljubljani, sledijo pa ji manjše lokalne razstave po Sloveniji. Te so bile lani v Arboretumu Volčji Potok, avli Rektorata Univerze na Primorskem v Kopru, Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici in v Mariboru.
Uvodoma je Saša Arsenovič, župan mestne občine Maribor poudaril, da je les kot pomembna dobrina prepoznan na lokalni ravni, zato so ga vključili tudi v strategijo nedavno nastalega Partnerstva za Pohorje, v katerem sodeluje 17 različnih občin iz regije. »Les je žal še vedno ena preveč spregledanih in samoumevnih surovin v naši regiji. Zato intenzivno delamo na tem, da bi to spremenili in doma postavili celotno verigo od lesa do izdelka, ne pa da les izvažamo v tujino in ga predelanega ponovno odkupujemo nazaj.«
V nadaljevanju je dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, predstavil širšo vlogo ministrstva v luči povezovanja z izobraževalnimi institucijami ter pri gradnji in obnovi infrastrukturnih objektov iz lesa. »Pomembno je tudi ozaveščanje mladih in promoviranje poklicev v lesnopredelovalni panogi, ki bodo s svojimi inovativnimi pristopi in z razvojem novih tehnologij na področju predelave lesa in iskanje inovativnih načinov uporabe lesa omogočili dodaten zagon slovenski lesnopredelovalni panogi,« je zaključil.
»Les kot surovina je v Sloveniji na voljo po skoraj celotni državi, kar pomeni da lahko lesna industrija prispeva k enakomernemu regionalnemu razvoju,« je spomnil Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Izpostavil je vlogo, ki jo imajo izobraževalne ustanove za razvoj inovacij in tehnološkega napredka v lesni industriji. Opozoril je, da mora predelava lesa potekati tam, kjer nastaja surovina, torej kjer je lesa v izobilju. »Lokacije, ki so blizu surovine, omogočajo tudi obvladovanje logističnih stroškov zaradi krajše dobavne poti ter zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, ki bi sicer nastali zaradi prevoza ter predstavljajo osnovo za razvoj podeželja in ustvarjanje novih, zelenih delovnih mest.« Tako lahko po njegovih besedah te lokacije postanejo regijski pospeševalci razvoja lesne verige.
SPIRIT Slovenija se je v letu 2013 prvič pridružila promocijski prireditvi z nazivom Čar lesa. »Zavedamo se, da ima Slovenija s svojim lesnim bogastvom neizmerne možnosti za izhod iz gospodarske in okoljske krize,« je povedal dr. Tomaž Kostanjevec, v. d. direktorja SPIRIT Slovenija. »Skozi raznolike promocijske aktivnosti želimo čim bolj ozaveščati potrošnike, da se bodo zavestno odločali za izdelke in objekte iz lesa, torej promovirati rabo lesa. V zadnjem času vse več pozornosti namenjamo sodelovanju z vzgojno izobraževalnimi institucijami, saj želimo mladim les približati kot raznolik, kakovosten in obnovljiv naraven material prihodnosti, predstaviti njegove lastnosti in hkrati promovirati možnost njegove široke uporabe. Hkrati jim želimo prikazati pestrost poklicev v lesarstvu, dvigniti ugled poklica lesarja, ki še vedno velja za deficitarni poklic.« Povabil pa je tudi na osrednjo promocijsko prireditev Čar lesa 2021 v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki bo na začetku junija potekala v okviru Dnevov slovenskega lesarstva.
Nekaj besed je spregovoril tudi prof. dr. Zdravko Kravanja, dekan mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. »Les je strateški material. Je čudovit, naravni, obnovljiv material, v njem se akumulira ogljik, kot material pri obdelavi potrebuje zelo malo energije. Slovenija ima tega materiala v izobilju, ob tem pa ne smemo pozabiti, da je lesni izdelek živega bitja, gozda, celotnega biotopa, zato je treba z gozdom ravnati preudarno.«
Na koncu je prof. dr. Franc Pohleven, organizator razstave Čar lesa izpostavil pomen same razstave in nadaljnje načrte za naprej. »S prireditvami Čar lesa v Sloveniji že 13 let promoviramo in spodbujamo rabo lesa. Namen razstav je ozaveščanje potrošnikov o trajnostnem pomenu lesnopredelovalne industrije in uporabe lesnih izdelkov.« Opozoril je, da izdelki iz lesa največ prispevajo k znižanju emisij ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, kar je bistveno za obvladovanje podnebnih sprememb in varovanje okolja. »Zato postaja les kot biomaterial v ospredju ekonomske politike Evropske unije, ki bo v naslednjih letih ciljno spodbujala zeleno lokalno gospodarstvo, kar bo še zlasti poudarjeno v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji,« je dejal. Delovna mesta niso v kurjenju, ampak v izdelkih, je zaključil.
Les je v državi opredeljen kot nacionalna strateška surovina, država na vseh ravneh podpira predelavo lesa v končne izdelke z visoko dodano vrednostjo. Lesna industrija je umeščena tudi v slovensko industrijsko strategijo 2021-2030, kar bo omogočilo večjo predelavo in uporabo lesa. Cilj je do leta 2030 povečati predelavo hlodovine v izdelke z visoko dodano vrednostjo na 3 milijone m3 letno, doseči 15 odstotkov objektov zgrajenih iz lesa, 30-odstotni delež lesa v vseh novih javnih stavbah in povečati prodajno realizacijo na 2,5 milijarde EUR letno. Zato bosta ministrstvo in SPIRIT Slovenija tudi v prihodnjih letih nadaljevala s sistematično in usmerjeno iniciativo za večjo porabo lesa ter krepila trg za lesne izdelke in storitve v Sloveniji in tujini, ter z različnimi promocijskimi aktivnostmi spodbujala rast in razvoj ter konkurenčnost slovenske lesno predelovalne industrije.
Foto: STA/Nebojša Tejić
