Tokratni recept mogoče ni ravno tradicionalni istrski, ima pa njegova priprava ogromno z medčloveško povezanostjo, ki si jo delijo vasi v zaledju slovenskega primorja.
Za Ćubed, kot mu pravijo domačini, to še kako velja. Po moj drugi recept v to ‘oddaljeno’ vas sem se tokrat odpravil k sodelavki Samanti.
Ker žal pisanje kulinaričnih člankov ni dovolj dobro opravičilo za izostanek iz službe, je prvi del recepta pripravila Samantina soseda, saj prebujanje kvasovk ni ravno hiter postopek.
Za začetek je v skledo presejala moko, in podobno kot za kruh, v sredini napravila vdolbino v katero je nadrobila kvas. Dodala je dve jedilni žlici sladkorja, nekaj žlic mleka, malo moke, ter vse skupaj rahlo zmešala v pasto. Nato je skledo pokrila s servieto in postavila na toplo, kjer je vse skupaj prvič vzhajalo približno 20 minut. Ko se je količina kvasovca podvojila, je v testo dodala preostali sladkor, mleko, stopljeno maslo, jajce, kanec domačega ruma in ščep soli.
Vse skupaj je dodobra pregnetla in stepala tako dolgo, da se je testo ločilo od sklede in so se pokazali prvi mehurčki. Nato je pustila testo rahlo vzhajati.
Ravno takrat sva se s Samanto pripeljala mimo, prevzela kipeče testo in se odpravila do njene kuhinje na zaključna dela. Takoj ko je stopila skozi vrata, je testo postavila na toplo in ga pustila vzhajati še pol ure.
Ko je začelo testo lesti čez rob sklede, ga je stresla na dobro pomokan pult in ga razvaljala na približno centimeter debeline. Vmes je prižgala pečico na 180 stopinj.
Med kuhanjem se je kuhinja počasi začela polniti s sosedi, ki so ne ravno potrpežljivo čakali na sveže pečeno slaščico.
Razvaljano testo je razrezala na približno pet centimetrov velike kvadrate in na njih naložila manjšo žlico marelične marmelade. Tako je napolnila približno četrtino. Pri naslednjem polnilu pa je buhtljem dodala ne najbolj značilno polnilo. Napolnila jih je namreč z znanim čokoladno lešnikovim namazom, ki je tipičen za naše zahodne sosede. Mogoče se bo kdo zaradi tega držal za glavo, a tudi tu se opazi močan vpliv različnih kultur, ki se skozi stoletja prepletajo na slovenski obali.
Ko so bili vsi napolnjeni je stisnila skupaj vogale tako, da je bilo polnilo na sredini. Nastale kroglice je naložila na pekač, na katerega je položila kos povoščenega papirja za peko, jih premazala s stopljenim maslom in dala v ogreto pečico za približno 40 minut.
Za lažjo predstavo:
– 1 kg bele moke
– 60 g kvasa
– 500 ml polnomastnega mleka
– 100 g masla
– 100 g sladkorja
– 4 jajca
– ščep soli
– 4 žlice ruma
In za nadev:
– domača marelična marmelada ali
– čokoladno-lešnikov namaz.
V teh hitrih časih pozabimo, da si moramo kdaj vzeti čas zase, svoje prijatelje, sosede ali sodelavce. Med opazovanjem priprave buhtljev sem pomislil, da ravno na tak način nastajajo tipične jedi; vaščani se skupaj zberejo, pripravijo jed in ji dodajo sestavine, ki so jim všeč oziroma so na voljo ter izpustijo tiste, ki jim niso po godu. Različica se nato med domačimi peki razširi in postane stalnica, ta pa sčasoma tradicija. Prav lahko se zgodi, da bodo zanamci gornji recept imenovali ‘Ćubedski buhteljni’.
Rok Dekorti
