Slovenski volivci bodo v nedeljo, 6. decembra 2026, na referendumu odločali o uveljavitvi zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Državni zbor je datum glasovanja potrdil na današnji izredni seji, postopki za izvedbo referenduma pa bodo uradno stekli 30. oktobra.
Zakon, ki ga je parlament sprejel 11. maja letos, vključuje vrsto ukrepov na področju davčne politike, gospodarstva, zdravstva in socialne varnosti. Njegovi zagovorniki pričakujejo razbremenitev prebivalstva in gospodarstva, nasprotniki pa opozarjajo predvsem na vprašanje financiranja javnih storitev in dolgoročne posledice predlaganih sprememb.
Kaj prinaša zakon, o katerem bomo glasovali?
Interventni zakon združuje več ukrepov, ki bi lahko vplivali na vsakdanje življenje prebivalcev in poslovanje podjetij.
Med pomembnejšimi predvidenimi spremembami so znižanje davka na dodano vrednost za osnovna živila in nekatere energente, drugačna davčna obravnava določenih normiranih samostojnih podjetnikov ter uvedba zgornje meje za plačevanje nekaterih socialnih prispevkov, tako imenovane razvojne kapice.
Zakon predvideva tudi spremembe pri obdavčitvi določenih prihodkov od oddajanja nepremičnin ter ukrepe na področju zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe.
Vlada ocenjuje, da bi ukrepi spodbudili gospodarsko dejavnost, povečali razpoložljive dohodke in izboljšali pogoje za zaposlovanje ter vlaganja. Ali bi se te napovedi v celoti uresničile, pa ostaja predmet političnih in strokovnih razprav.
Zakaj je prišlo do referenduma?
Zakon je že od sprejetja povzročal nasprotovanja, predvsem med sindikalnimi organizacijami. Te opozarjajo, da bi lahko nekatere davčne razbremenitve zmanjšale sredstva za financiranje javnih sistemov, zlasti zdravstva in socialne varnosti.
Sindikati so zato začeli postopke za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Državni zbor je sprva ocenil, da referendum zaradi določb davčne narave ni dopusten, vendar je ustavno sodišče takšen sklep razveljavilo.
Pobudniki so nato zbrali več kot 40.000 potrebnih overjenih podpisov volivcev in 9. oktobra vložili zahtevo za razpis referenduma. S tem so bili izpolnjeni pogoji, da o zakonu neposredno odločijo volivci.
Koalicija zakon zagovarja, opozicija opozarja na tveganja
Vladajoče stranke poudarjajo, da je namen zakona spodbuditi gospodarski razvoj in zmanjšati obremenitve ljudi ter podjetij. Po njihovem mnenju bi lahko spremembe prispevale k večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in izboljšanju življenjskega standarda.
Opozicijske stranke in sindikati pa opozarjajo, da bi lahko predlagane spremembe nesorazmerno koristile posameznim skupinam prebivalstva, hkrati pa zmanjšale javnofinančne prihodke.
Eno ključnih odprtih vprašanj so finančne posledice zakona. Nasprotniki namreč zahtevajo jasnejše izračune, koliko prihodkov bi država zaradi posameznih ukrepov izgubila in kako bi to vplivalo na financiranje javnih storitev.
Obe strani napovedujeta dejavno sodelovanje v referendumski kampanji, v kateri bo pomembno tudi pojasnjevanje konkretnih učinkov posameznih zakonskih rešitev.
Kaj bo pomenil glas ZA in kaj glas PROTI?
Volivci bodo odločali o tem, ali naj začne veljati zakon, ki ga je državni zbor sprejel maja.
Glas ZA bo pomenil podporo uveljavitvi zakona, glas PROTI pa nasprotovanje njegovi uveljavitvi.
Pri naknadnem zakonodajnem referendumu zakon ni zavrnjen zgolj zato, ker proti njemu glasuje večina udeležencev. Za zavrnitev mora proti glasovati večina tistih, ki so veljavno glasovali, hkrati pa mora biti glasov proti najmanj petina vseh volilnih upravičencev.
Referendum bo tako odločil, ali bo sprejeti zakon lahko začel veljati ali pa bo njegova uveljavitev zavrnjena.
