Poslanske skupine Gibanja Svoboda, SD in Levice želijo, da o položaju predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića svoje mnenje izrazijo tudi volivci. V državni zbor so vložile pobudo za razpis posvetovalnega referenduma o njegovi predčasni razrešitvi.

Pobudo je v imenu opozicije predstavil poslanec Gibanja Svoboda Matej Grah. Poudaril je, da želijo državljankam in državljanom dati možnost, da se sami izrečejo o tem, ali naj Stevanović predčasno zapusti mesto predsednika državnega zbora.

Z razrešitvijo bi počakali na voljo ljudi

Svoboda, SD in Levica so sicer predlog za Stevanovićevo razrešitev vložile že 28. julija. Očitajo mu kršenje ustavnega reda pri vodenju državnega zbora, med drugim v povezavi z opozicijskimi zahtevami za ustanovitev parlamentarnih preiskovalnih komisij.

Toda pred glasovanjem o njegovi razrešitvi želijo zdaj vprašati volivce.

Grah je ob predstavitvi pobude pojasnil, da so pripravljeni počakati z glasovanjem o razrešitvi in najprej dobiti odgovor državljanov na referendumu. Opozicija svojo potezo utemeljuje tudi z retoriko Stevanovićeve stranke Resni.ca, ki poudarja neposredno voljo ljudi.

Referendum Stevanovića ne bi avtomatično razrešil

Pri tem je pomembno, da bi šlo za posvetovalni referendum. Njegov rezultat za državni zbor ni pravno zavezujoč.

To pomeni, da Stevanović tudi v primeru, če bi večina volivcev podprla njegovo predčasno razrešitev, zaradi samega referendumskega izida ne bi avtomatično izgubil položaja. O njegovi dejanski razrešitvi bi morali še vedno odločati poslanci.

Referendum bi imel zato predvsem veliko politično težo. Če bi se večina udeležencev izrekla za razrešitev, bi rezultat pomenil precejšen pritisk na poslance pred poznejšim odločanjem v državnem zboru.

Stevanović: Referendum je farsa

Stevanović se je na pobudo opozicije že odzval in predlagani referendum označil za farso. Opozoril je, da so postopki imenovanja in razrešitve predsednika državnega zbora določeni.

Kot primer je navedel, da bi lahko SDS predlagala referendum o tem, ali naj Robert Golob odstopi kot poslanec. Tudi če bi se večina volivcev izrekla za njegov odstop, takšen rezultat poslanca sam po sebi ne bi mogel odstaviti.

Stevanović je sicer v preteklih dneh zavračal tudi pomen spletne peticije za njegov odstop. Poudarjal je razliko med spletnim podpisovanjem in volitvami, na katerih se volivci identificirajo, glasove pa štejejo za to pristojne volilne komisije.

Peticijo ustavili zaradi sumljivih podpisov iz tujine

Peticijo za Stevanovićev odstop je sprožil nekdanji minister in nekdanji vidni član SDS Miha Brejc. Odziv je bil velik – že v prvih približno 20 urah je peticijo podpisalo več kot 11.000 ljudi, število podpisov pa je nato hitro naraščalo.

Spletno zbiranje podpisov so medtem ustavili. Brejc je pojasnil, da so se približali 70.000 podpisom, ko so zaznali nenaden vnos več tisoč podpisov iz Izraela in Indije. Obrazec so zato umaknili. Pred tem je bilo zbranih več kot 64.799 podpisov.

Brejc je ob tem opozicijske in neparlamentarne stranke pozval k pomoči pri morebitnem nadaljnjem zbiranju klasičnih podpisov na stojnicah.

Spor se vleče že od julija

Pobuda za referendum je tako najnovejše poglavje spora med Stevanovićem in opozicijskimi strankami.

Svoboda, SD in Levica so konec julija zahtevale njegovo razrešitev zaradi načina vodenja državnega zbora. Med drugim so mu očitale kršenje ustavnega reda, potem ko državni zbor z nepotrditvijo dnevnega reda izredne seje ni odredil opozicijskih parlamentarnih preiskav. Stevanović je pri glasovanju o dnevnem redu glasoval proti.

Zdaj želi opozicija pred dokončnim parlamentarnim obračunom dobiti še odgovor volivcev.

Najprej pa bo moral državni zbor odločiti, ali bo posvetovalni referendum sploh razpisal. Če bo predlog dobil potrebno podporo, bi vprašanje Stevanovićevega nadaljnjega vodenja parlamenta dobilo povsem novo razsežnost – iz parlamentarnih klopi bi se preselilo pred volivce.

Rezultat njihove odločitve sicer pravno ne bi bil zavezujoč, politično pa bi ga bilo precej težje prezreti.