Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je začelo posvetovanja, ki naj bi bila podlaga za širšo reformo slovenskega izobraževalnega sistema. Prvo srečanje, ki je potekalo v sredo, je bilo namenjeno predvsem učnim načrtom in spremembi pristopa k poučevanju.
V ospredju je ideja o odmiku od kopičenja dejstev k razvijanju kritičnega mišljenja, razumevanju snovi in utrjevanju znanja. Reforma naj bi tako več pozornosti namenila temu, da učenci pridobljeno znanje znajo povezovati in uporabljati, ne pa zgolj pomniti velike količine informacij.
Ob razpravah o spremembah v šolstvu pa se odpira tudi vprašanje prihodnosti visokega šolstva. Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) namreč opozarja na gradiva, ki naj bi nakazovala pomembne spremembe pri financiranju univerz in plačevanju dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev.
Sindikat opozarja na poseg v plače
Po navedbah sindikata naj bi ministrstvo pripravljalo spremembo sistema, po kateri bi bilo neposredno pedagoško delo, ki presega osnovni normativ, izločeno iz javnega plačnega sistema. Takšne ure bi se lahko plačevale po tarifah avtorskih in podjemnih pogodb.
V VSS opozarjajo, da bi to lahko povzročilo velike razlike med posameznimi članicami univerz. Na finančno šibkejših članicah bi lahko učitelji za enako količino dela prejeli manjše plačilo, medtem ko bi na finančno močnejših članicah sistem lahko spodbujal prevzemanje dodatnih pedagoških ur. Sindikat zato ocenjuje, da bi takšna ureditev lahko resno posegla v sedanji sistem visokega šolstva, rektorje pa poziva, naj predlagane spremembe ustavijo.
Vprašanje tudi financiranja univerz
Poleg plačnega sistema sindikat opozarja na osnutek uredbe o financiranju visokošolskih zavodov. Po njihovih navedbah naj vlada univerzam ne bi več zagotavljala dodatnih sredstev za stroške plačne reforme, čeprav naj bi bila takšna zaveza vključena v dogovor s sindikati. Predlog naj bi predvideval tudi manj dodatnega financiranja za povečan vpis na posamezne študijske programe ter za lektorate slovenščine na tujih univerzah.
V sindikatu opozarjajo, da bi bil predlagani finančni rez večji od povečanja rednega financiranja študijske dejavnosti. Hkrati izražajo pomisleke glede meril, po katerih naj bi se v prihodnje delila sredstva med javne univerze.
Dve plati načrtovanih sprememb
Razprava o reformi tako zajema različne ravni slovenskega izobraževalnega sistema. Na eni strani ministrstvo odpira vprašanje, kaj in kako naj bi se učenci učili, na drugi pa se na področju visokega šolstva pojavljajo vprašanja o financiranju univerz, organizaciji dela in plačevanju pedagogov.
Za zdaj ostaja odprto, katere predloge bo vlada dejansko vključila v končne spremembe. Posvetovanja o reformi šolstva se nadaljujejo, medtem ko visokošolski sindikat odločevalce poziva k premisleku o predlaganih spremembah financiranja in plačnega sistema.
