Prvi teden februarja je pri zahodnih sosedih rezerviran za Festival italijanske glasbe, bolj znan kot Sanremo po kraju, ki ga gosti, znano tudi po tem, da je »mesto rož« zaradi svoje bogate pridelave nageljnov, vrtnic in okrasnega zelenja. Letos sta na odru gledališča Ariston slavila Mahmood in Blanco s skladbo »Brividi«, druga je bila tržičanka Elisa z »O forse sei tu«, tretji pa veteran Gianni Morandi s pesmijo »Stai andando forte.«
Italijanska različica EME, kjer se izbira akt, ki bo državo zastopal na Pesmi Evrovizije, je po podatkih Auditela letos pred male ekrane pritegnil ogromno gledalcev. Če je prvi večer spremljalo 54,7 odstotkov Italijanov, se je številka povzpela vse do 64,9 odstotkov na zaključni večer, kar pomeni preko 13 milijonov gledalcev. S povprečjem 58 odstotnega deleža delitev je bila letošnja edicija najbolj spremljana od leta 1997. Tretje leto zapored je festival vodil Amadeus, ki se je podpisal tudi kot umetniški vodja.
Zmagovalca so izbrale tri različne žirije. Prvo sestavljajo predstavniki medijev s 150 novinarji, telefonsko glasovanje državljanov in demoskopska žirija. Ta šteje tisoč članov, izbranih na podlagi posebnih in sodobnih izbirnih meril, ki glasujejo na daljavo prek aplikacije.
Mahmood in Blanco sta po zmagi postala predstavnika Italije na 66. Pesmi Evrovizije, ki bo potekala v Torinu med 10. in 14. majem po zaslugi skupine Måneskin, ki je leta 2021 zmagala s pesmijo »Zitti e buoni«. Pravzaprav je zasedba dvignila tudi nekaj prahu, potem ko so jih morda malo zavistni francoski novinarji obtožili uživanja opojnih snovi kar na prireditvi. V izogib podobnim incidentom bi bilo dobro vzeti v zakup, da komaj polnoletni Blanco, rekorder v mladosti sanremskih zmagovalcev, precej ekstravertiran mladenič, ne skriva čustev in se rad bučno poveseli, kot je bilo videti tudi na odru Aristona.
Mladi ustvarjaci in mladi gledalci
»Zelenih« nastopajočih je bilo še nekaj. Matteo Romano jih tudi šteje 18 in je med velike vstopil, ker se je uvrstil na tretje mesto mladinske edicije Sanrema, kjer je slavil 22-letni Yuman, drugi pa je bil Tananai, ravno tako letnik 1995. Zanimanje in ustvarjanje mladih priča o tem, da je glasba v Italiji še zmeraj živa in da je povezanost s koreninami le-te še kako močna. Številke kažejo tudi na to, da se je letošnji Sanremo razcvetel predvsem pri mlajših gledalcih in osvojil 72,65 odstotkov javnosti med 20. in 24. letom ter 71,54 odstotkov javnosti med 15. in 19. letom. Gre za demografski skupini, ki sta sicer izgubili stik s klasično televizijo, bolj domačima s platformami in streamingom, že pred začetkom festivala pa je bilo moč opaziti opravljive novice okoli prihajajočega Sanrema na socialnih omrežjih. Morda je k temu pripomogel »FantaSanremo«, domislici po vzoru fantazijskih športnih iger. Sodelujoči so si sestavili »ekipo« petih nastopajočih, ti pa so dobivali »plus ali minus« točke glede na določene pogoje. Deset dodatnih točk si je, na primer, prislužil tisti, ki je na odru pokazal vsaj eno bradavičko, najbolj priljubljeni gesti pa sta bili pozdraviti »teto Maro« v živo in pa beseda »papalina«. FantaSanremo je zmagala Emma Marrone. Morda ni ravno rosno mlada, a tudi Gianni Morandi je pri 77-ih dokazal, da ne zaostaja z energijo in si prislužil tretje mesto.
Brez polemik ne gre
Sanremo ni samo glasbeni festival, pač pa tudi dobro naoljeni stroj zabavne industrije, ki ustvarja predvsem dobiček. Ta se je letos povzpel nad 30 milijonov evrov v blagajne nacionalne radiotelevizije RAI, za katero državljani plačujejo 90 evrov naročnine na leto. Največ so k temu pripomogli oglasi, kar spominja na ameriški SuperBowl.
Letošnjo edicijo je odprl kontroverzni Achille Lauro z lahkotno skladbo »Domenica«, ko je pa slednji uprizoril svoj krst na odru, je del gledalcev poskočil. Škof iz Ventimiglie, Mons. Antonio Suetta je izjavil, da naročnine RAI ne bi več plačeval zato, da bi žalili katoliške simbole, tako mreža kot umetnik pa sta si prislužila tožbo Codaconsa, agencije, ki skrbi za varstvo potrošnikov in je znana po tem, da se zlahka vznemiri. Najbrž bi več negodovanja vzbudila tudi sovoditeljica tretjega večera, aristokratska in izjemno bistra Drusilla Foer, alter ego igralca Gianluce Gorija, ki jo italijanska publika pozna že leta. Drusilla se je tako v svojem monologu, ki naj bi se dotaknil tematike drugačnosti, odločila govoriti o edinstvenosti, prefinjeno utišati kritike in zasenčiti kolegice. Ljubljenec gen Z generacije, »kantavtoraper« Dargen D’Amico, ki je s svojo »Dove si balla« večkrat dvignil na noge prisotno publiko, je poskrbel tudi za nekaj hladnega potu voditelja Amadeusa. Dargen je sicer letnik ’80 in je poznavalcem nišnega rapa znan že od poznih 90-ih let prejšnjega stoletja, zdaj je urbanega pesnika in njegova sončna očala spoznala tudi širša publika. Potem, ko se mu leta 2015 preboj na Sanremo ni posrečil z balado vredno vnovičnega posluha »Modigliani«, se je letos vrnil z bolj ironičnim in predrznim pristopom. Obregnil se je ob politike in nedavno izvolitev predsednika države ter sprenevedanje volivcev.
Lisa Stubel
Foto: www.sorrisi.com
