V Sloveniji je približno 100.000 samostojnih podjetnikov (v nadaljevanju s.p.), ki so zelo ranljiva skupina v času, ko se je naše življenje ustavilo. Zaprle so se trgovine, lokali, restavracije, frizerski in lepotni saloni. Pogovarjali smo se z nekaterimi samostojnimi podjetniki o tem, kako bodo prebrodili to krizo.
Samostojni podjetniki
Seit Demiri, lastnik trgovine The nutrition Koper
»Ukrep umirjanja javnega življenja zame pomeni skoraj 100-odstotni upad obiska v specializirani trgovini s športno prehrano s katero se preživljam. In v tem nisem edini. Po uspešno izvedeni anketi, ki smo jo pripravili v iniciativi Tudi mi smo (samo) zaposleni, dobra tretjina samostojnih podjetnikov razmišlja o zaprtju svoje dejavnosti. Zaradi strahu in negotovosti, pa jih več kot 55-odstotkov ne ve, kaj narediti v trenutni situaciji. S tega vidika smo vsi samozaposleni v istem čolnu«, je povedal Seit Demiri. Najnujnejša ukrepa v tem trenutku sta po njegovih besedah vsaj dva, »oprostitev plačila obveznih prispevkov za socialna zavarovanja od začetka do konca trajanja epidemije ter finančna pomoč tistim samostojnim podjetnikom, ki so zaradi epidemije in v obdobju njenega trajanja ostali brez posla«. Prepričan je, da bi vlada morala poleg teh dveh ukrepov podaljšati veljavnost zdravstvenega zavarovanja vsaj za dva meseca oziroma do konca epidemije, tudi če prispevki niso plačani ter prekiniti vse izvršilne postopke s strani FURS-a do konca trajanja epidemije. Zagotoviti bi morala tudi nadomestila po vzoru nadomestil v javnem sektorju in urediti moratorij na kredite s.p.-jev. S tem, da bi se s.p.-jem samo odložilo plačilo prispevkov, se ne strinja. »To je na nek način metanje peska v oči oziroma golo sprenevedanje. Kako naj s.p., ki je za mesec ali celo dva ostal brez vsakršnih prihodkov, po koncu epidemije hkrati plača vse socialne prispevke za nazaj, ponovno zažene posel, plačuje tekoče prispevke, pri čemer je pred tem svoje prihranke, če jih je sploh imel, mesec ali dva porabljal za to, da preživi sebe in svojo družino ter si zagotovi potrebno zdravstveno zavarovanje? Ponovno samo s kreditom, ki ga bo pač moral najeti po koncu epidemije«. Na tak način država ne pomaga samostojnim podjetnikom, je prepričan Demiri. »Znašli smo se v izrednih razmerah. In, če je država poskrbela za redno zaposlene posameznike, ki so ob delo in prihodke zaradi tega, ker je ob posel zaradi epidemije podjetje, kjer so zaposleni, menimo, da bi morala država v enaki meri poskrbeti za identično prizadete samostojne podjetnike,« je še povedal. Zaradi tega, ker imajo samostojni podjetniki občutek, da za njih vlada nima posluha, so se pričeli organizirati na družbenem omrežju Facebook, v skupini Tudi mi smo (samo)zaposleni.
»Naš namen je, da se bolje in transparentneje organiziramo pri zaščiti in zagovarjanju naših interesov in pravic. Vabimo vse samostojne podjetnike, male d.o.o.- je, samozaposlene v kulturi, prekarce, osebe z dejavnostjo na kmetiji in druge, da se nam pridružijo. Saj je to enkraten trenutek, da si ustvarimo skupaj boljšo prihodnost,« je povedal Demiri.
Simon Podkrižnik, lastnik lokala Cafe d’Isola v Izoli
Tudi pri njih so morali lokal zapreti in negativne posledice so neizogibne. »Bar je zaprt in v kolikor se razmere kratkoročno ne bodo normalizirale, bo potrebno razmisliti o smotrnosti obstoja poslovnega subjekta,« je pojasnil Simon Podkrižnik. Po njegovem mnenju bi morala država poskrbeti za višje kritje plač zaposlenim, napotenim na čakanje, oprostitev plačila najemnin, prispevkov ter ostalih dajatev, stroškov, vezanih na poslovanje. Država bi po njegovih besedah morala ta čas s.p-jem solidarnostno pomagati vsaj v smislu oprostitev plačil ne pa v smislu odlogov. »Ne razumem, kako boš lahko plačal prispevke za čas, ko ne posluješ in ne ustvarjaš nikakršnega prihodka. Odlog namreč pomeni le to, da boš prispevke moral plačati, vendar s časovnim zamikom,« je še dodal.
Ana Bakotič, lastnica Studia lepote v Portorožu
Tudi lastnica salona v Portorožu je prepričana, da bi morala država več narediti za s.p.-je. »Salon je zaprt, zaposleni na čakanju, najemnine in prispevki pa ostajajo,« je povedala Ana Bakotič. Prepričana je, da če bo to trajalo dolgo, je edina rešitev zaprtje s.p.-ja. Ne strinja se z odlogom plačila prispevkov, prav tako bi moralo biti za zaposlene na čakanju višje kritje plač.
Nevija Božič, lastnica podjetja Euro Nobile
Nevija Božič je lastnica podjetja, ki izvaja različne dejavnosti. Ena izmed teh je turistično vodenje, ki pa bo zaradi koronavirusa letos popolnoma izpadlo. »S turističnimi agencijami s katerimi sodelujem tu na Obali sem govorila pred kratkim, tik pred glavnim izbruhom. Odpadajo prijave, kaže, da se stanje verjetno še dolgo ne bo stabiliziralo. Enak problem imajo vse kolegice in kolegi turistični vodniki,« je povedala Božičeva. Ukvarja se tudi z organizacijo angleških igralnih uric za predšolske otroke, ki so zaradi koronavirusa ustavljene. Kot edino majhno možnost preživetja v tem trenutku vidi v poslovnem svetovanju za EU projekte, kjer ima kar 22 let izkušenj. »Pa tudi tukaj so omejitve, saj ne moreš na srečanje s strankami,« je povedala Božičeva. Prepričana je, da bi morala država s.p-jem oprostiti plačilo prispevkov. »Oprostitev prispevkov, zamrznitev ali oprostitev računov. Podjetja za Elektriko, vodo ter smeti imajo precejšnje dobičke, naj se jih v teh kriznih časih porabi za pokrivanje stroškov gospodinjstev vsaj tistih, ki so na robu preživetja,« je povedala Božičeva. Prav tako meni, da bi morali na pomoč priskočiti mobilni operaterji, saj imajo velike dobičke. »Smiselno bi bilo razmisliti o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka, saj bi bil rešitev za mnoge ljudi, ki so na robu eksistence,« je dodala in izpostavila: »Poleg tega naj bodo višine dohodkov in olajšav pri plačah v teh kriznih časih za vse enake, javni delavci, ki so sedaj doma, prejmejo 80-odstotkov plače, samozaposleni pa nič, pa moramo kljub temu plačati vse prispevke. Nas je okrog 100.000 (92. 600 s. p. jev po podatkih SURSa, avg 2019). Samo zračunajmo koliko denarja je to na mesec za državo: 92.600 x 400,00 EUR = 37.040.000 EUR, če plačamo vsi samo minimalne prispevke. Ni malo denarja. Prav bi bilo, da nam država priskoči na pomoč«. Kot je povedala Božičeva, spremlja ukrepe nekaterih drugih držav in meni, da ukrepi, ki jih ponuja naša država niso ustrezni. »Odložitev prispevkov ne bo pomagala. Vsi smo v krču, že kako preživeti sebe, kaj šele, ko razmišljamo, kako plačati prispevke in ostale stroške,« je še dejala.
