Zakaj je pristojno ministrstvo potrebovalo dolgih šest let, da je odgovorilo na pripombe in predloge javnosti za državni prostorski načrt hitre ceste Koper-Dragonja, na ministrstvu odgovarjajo, da je temu botrovalo dejstvo, da je bilo podanih »izjemno veliko pripomb, ki jih je bilo treba preučiti in nato izdelati dodatne prometno-tehnične preveritve.« Vzporedno s preveritvami novih rešitev pa so po njihovih besedah potekala tudi dolgotrajna usklajevanja z vključenimi občinami in Direkcijo RS za vode glede zadrževalnika Pradisjol na povodju Badaševice. Ministrstvo pravi, da bo DARS kot investitor na podlagi sprejetih stališč zagotovil izdelavo dopolnjenih strokovnih podlag in predloga DPN o nadaljnjem postopku. »Ker so na podlagi sprejetih stališč predvidene spremembe rešitev načrtovanih prostorskih ureditev, posledično pa tudi območja DPN, bo predlog DPN ponovno javno objavljen,« navajajo in dodajajo, da bodo »k predlogu DPN nato pridobljena mnenja nosilcev urejanja prostora, rešitve pa po potrebi še dodatno usklajene z njimi. Usklajen predlog DPN bo posredovan v obravnavo in sprejem na Vlado RS.«
Na naše vprašanje, kdaj bi po mnenju ministrstva lahko dočakali gradnjo navezave na Hrvaško in posledično, kdaj se v slovenski Istri ne bomo več vozili v gnečah, na Ministrstvu za okolje in prostor odgovarjajo, da je odgovor na to vprašanje v pristojnosti pobudnika – Ministrstva za infrastrukturo in investitorja Družbe za avtoceste Republike Slovenije – DARS. A tudi na DARS-u jasnega odgovora glede časovne opredelitve rešitve prometnih zagat v slovenski Istri ne dobimo. Pojasnili so nam, da je trenutno v teku priprava javnih naročil za pridobitev izdelovalcev dopolnitev idejnega projekta in vseh ostalih strokovnih podlag ter dopolnjenega osnutka DPN. »V nadaljevanju je predvidena ponovna javna seznanitev s spremenjenimi rešitvami, dopolnitev stališč do pripomb in predlogov z javne seznanitve, nato pa pridobitev mnenj vseh nosilcev urejanja prostora, pridobitev odločbe o sprejemljivosti plana za lokacije viškov materiala, ki bo nastal ob gradnji hitre ceste, izdelava predloga DPN ter v nadaljevanju sprejem uredbe o DPN za odsek hitre ceste Koper–Dragonja na Vladi RS,« povedo v DARS-u in dodajo, da »šele po sprejemu navedene uredbe o DPN na Vladi RS, lahko prične družba DARS s postopki izdelave projektne dokumentacije, odkupi nepremičnin, potrebnih za gradnjo in pridobivanjem vseh dovoljenj za gradnjo.« Na naše vprašanje, kdaj bi po njihovem mnenju lahko dočakali gradnjo cestne navezave do Hrvaške odgovorijo: »Potem ko Ministrstvo za okolje in prostor izda gradbeno dovoljenje (in to postane pravnomočno), lahko v družbi DARS pričnemo s postopkom javnega naročila za izbiro izvajalca gradbenih del.« Konkretnega odgovora pa tudi od njih ne dobimo.
Je možnost Koper-Dragonja dokončna?
Kot je znano, so istrski župani že večkrat predlagali tudi alternativen in krajši potek hitre ceste do hrvaške meje, pod Baredi. Na Ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da so različne inačice proučili že v študiji možnosti in »v sinteznem vrednotenju je bila predlagana najustreznejša, ki jo je vlada potrdila leta 2013.« V naslednjih fazah postopka priprave DPN bodo po njihovih besedah izvedli le še morebitne optimizacije izbrane trase med Koprom in Dragonjo.
Kaj so in česa niso upoštevali?
Pripombo Mestne občine Koper pri nadkritju dela hitre ceste mimo Šalare je država upoštevala. Predlogu občine, da se prestavi avtocestna baza v Šalari, pa niso prisluhnili.
»Zadovoljni smo v delu, kjer je ministrstvo razumelo naše pomisleke in podane predloge izboljšav tudi smiselno upoštevalo. Med drugim je tako upoštevalo predlog za izboljšavo priključka Bertoki, vključno z navezavami na obstoječo cestno in kolesarsko infrastrukturo, ter predlogom o ukinitvi oskrbne postaje bencinskega servisa z umestitvijo načrtovanega servisa na lokaciji Bandel,« pojasnjujejo v Mestni občini Koper.
Na razgrnjeni osnutek DPN je vrsto pripomb in predlogov podala tudi Občina Piran. »Posamezni predlogi so bili celo upoštevani, večina pa ne,« sporočajo iz Občine Piran, kjer so prepričani, da bo s sprejemom Hrvaške v Schengensko območje tranzitni promet potekal veliko bolj tekoče kot sedaj. »Vsekakor pa se Občina Piran ne strinja, da bi se hitra cesta Jagodje-Lucija gradila pred hitro cesto Koper-Dragonja. Na to dejstvo občina opozarja državo in DARS že od sprejetja prvega nacionalnega programa izgradnje avtocest v RS iz leta 1997. Že takrat smo državne organe opozarjali, da je izgradnja HC Koper-Dragonja za Občino Piran prednostn,« poudarjajo v občini, kjer menijo, da se je »ves ta čas z izdelavo DPN Koper-Dragonja zavlačevalo. Pričetek izdelave tega dokumenta se je prelagal, kar je samo še spodbudilo razmišljanja o alternativnih povezavah,« so še prepričani v Piranu, medtem ko v Izoli na naša vprašanja niso odgovorili. Nekaj optimizma vliva odgovor iz stranke Gibanje Svoboda, kjer so – kot pravijo – »v svoj program vključili skrb za maksimizacijo kapacitet slovenskega cestnega omrežja ter nujno potrebno zagotovitev kakovostne cestne infrastrukture in izkoriščanje njene maksimalne kapacitete.« Omenjena povezava bo po njihovih besedah ena izmed pomembnih infrastrukturnih naložb naslednje vlade in bo po pripravi finančnega in izvedbenega načrta umeščena v prihodnje državne proračune.
