Glasba nas pogosto dvigne, ko se počutimo slabo. Je neločljiv del našega vsakdana na mnogih področjih, njen čarobni vpliv na razpoloženje ter vzdušje pa je nedvomen. Toda, ali je morda še kaj več? Kako se odzivajo na njen ritem in zvok drugi živi organizmi?
Eden najbolj mističnih načinov priprave vina na svetu je zagotovo pridelava ob poslušanju glasbe. Tak projekt pa je oživel tudi v slovenski Istri.
V svojem diplomskem delu je Sara Pfeiffer Milčinović raziskovala prav ta pojav. To temo je predlagala tudi vodstvu Vinakoper. Kot poudarja, čeprav so bili na začetku vsi nekoliko skeptični, so sprejeli ta inovativni ter edinstven pristop in se lotili procesa, ki je trajal dve leti. Vino iz slovenske Istre so tako izpostavili velikemu piranskemu glasbeniku Tartiniju. Projekt so podprli tudi Občina Piran in Obalne galerije Piran, vendar so morali počakati na rezultate.
O procesu:
Kot poudarja Sara, idejna vodja projekta, je ideja prišla že med študijskimi leti. Nato je svojo idejo predlagala kleti Vinakoper, ki so idejo sprejeli in skupaj šli v poskus.
V procesu so delali na treh različnih vzorcih: prvi, nulti vzorec, ki je bil pripravljen brez glasbe; drugi vzorec, katerega nastajanje je spremljala zvočna vibracija, in tretji, ki je rasel ob glasbeni podlagi. Na ta način so lahko sledili različnim načinom nastanka, jih primerjali in ugotovili morebitne razlike. “Klasična glasba najbolj vpliva na živa bitja, “ pravi Sara. Zato je za glasbo izbrala Tartinijevo sonato Re Maggiore, po kateri je končni izdelek dobil ime.
“Rodili so se pozitivni učinki,” dodaja, kar je kmalu potrdilo tudi laboratorijsko testiranje. Ob Tartinijevi obletnici so dvignili raven poskusa in združili moči z Občino in Obalnimi galerijami.
Vino, ki poje iz kozarca
“Vino poje iz kozarca, mu moramo prisluhniti, da vse to slišimo,” pravi direktor Vinakoper, Boštjan Zidar. Ob tem poudarja, da je bil poskus, za katerega so se zelo potrudili, uspešen. Za grozdje so izbrali kakvostno zvrst refoška: “Gre za refošk, letnik 2020 iz lege šantoma, pod imenom Sveti Tomaž, ki je bilo leto in pol macerirano v barikovih sodčkih. Osnova mora biti prava, nato pa lahko na njej ustvariš prave stvari,” dodaja.
Kot pudarja direktorica Obalnih galerij Piran, projekti nastajajo takrat, ko vsi skupaj vidimo iste cilje. ‘‘Projekt je poseben kulturni spominski trenutek”, dodaja.
Podžupan Občine Piran Christian Poletti je projekt označil za izjemen.
