Pristanišča so osrednji del svetovne trgovine in logistike, kjer igrajo dvigala ključno vlogo pri pretovoru tovora z ladij na kopno in obratno. Po besedah dekana Fakultete za pomorstvo in promet, prof. dr. Petra Vidmarja, delo žerjavistov ni preprosto, saj vključuje visoko stopnjo natančnosti, hitrega odziva in zmožnost spopadanja z nepredvidljivimi razmerami, kot so močni vetrovi, omejen prostor ter nenadne premike plovil, prav zato postajajo simulatorji dvigal nepogrešljivo orodje pri usposabljanju, saj omogočajo učenje v nadzorovanem in varnem okolju brez tveganja za nesreče. »Simulatorji dvigal prinašajo številne prednosti tako z vidika varnosti kot tudi učinkovitosti. Ena izmed ključnih prednosti je možnost ponavljanja zapletenih scenarijev, kot so pristajanje velikih ladij, upravljanje žerjavov v izrednih vremenskih razmerah in treniranje nujnih postopkov, kot so ustavitve v sili. Ker takšne razmere v dejanskem okolju predstavljajo visoko tveganje, simulatorji omogočajo dejansko izkušnjo brez nevarnosti poškodb, škode na opremi ali zastojev pri delovnih procesih«, pojasnjuje dekan pomorske fakultete.
Dobro usposobljeni žerjavisti, ki so se urili na simulatorjih, prispevajo k boljši operativni učinkovitosti pristanišč. To pomeni krajši čas pretovarjanja, zmanjšano tveganje za napake in sposobnost varnega ravnanja tudi z zahtevnim in nevarnim tovorom. Simulatorji omogočajo tudi sprotno spremljanje uspešnosti operaterjev ter nudijo povratne informacije, ki jih žerjavisti lahko uporabijo za nadaljnje izboljšave.
Po besedah dekana Vidmarja je v okviru projekta “UL za trajnostno družbo – ULTRA” Fakulteta za pomorstvo in promet v sodelovanju z Luko Koper razvila edinstveno simulacijsko okolje, ki temelji na reciklirani kabini pravega pristaniškega žerjava. Luka Koper je fakulteti namreč podarila staro kabino, ki je bila nato predelana v sodoben učni pripomoček. Dekan Vidmar je ob tem dodal, da ta pristop ni le trajnosten, saj zmanjšuje količino odpadkov, temveč tudi cenovno ugoden, saj zmanjšuje stroške, povezane s postavitvijo simulacijskega prostora. »Kabina je bila najprej razstavljena, nato pa so bile odstranjene vse neuporabne komponente. Sledila je prilagoditev in nadgradnja ogrodja, pri čemer so bili v simulator nazaj vgrajeni dejanski krmilniki, sedeži in monitorji, ki približajo simulacijsko okolje realnemu. Simulacijski program, nameščen na simulatorju je TCS 5000 TechSim, proizvajalca Wärtsilä. Celoten sistem omogoča resnično izkušnjo vožnje žerjava iz kabine, hkrati pa ponuja tudi možnost opazovanja in analize inštruktorjev in drugih študentov,« je še dodal dekan.
Simulatorji so velik prispevek k varnosti in učinkovitosti v pristaniščih, predstavljajo pa tudi korak k trajnostni prihodnosti v izobraževanju in usposabljanju, hkrati zmanjšujejo potrebo po uporabi pravih žerjavov med usposabljanjem, kar zmanjšuje obrabo opreme, stroške in okoljski vpliv. Velika prednost simulatorjev je, da so prilagodljivi za različne scenarije, kar omogoča celostno in bolj učinkovito učenje. S tem korakom sodelovanja pomorske fakultete in Luke Koper smo veliko in pomembno prispevali k izobraževanju nove generacije žerjavistov, ki bodo bolje pripravljeni na izzive sodobnih pristanišč. »Z vpeljavo trajnostnih praks v izobraževalne procese se ne zagotavlja le višja kakovost usposabljanja, temveč se tudi zmanjšuje vpliv na okolje, kar je ključnega pomena v času, ko trajnost postaja osrednji cilj številnih industrij, vključno s pomorstvom,« je prepričan dekan.
Ob tem je izpostavil, da poleg aplikativne uporabe simulatorja dvigal na fakulteti načrtujejo tudi njegovo nadaljnjo raziskovalno uporabo. »Podatke, ki jih bomo pridobivali z uporabo simulatorja bomo preko sodobnih metod globokega učenja in umetne inteligence uporabljali za izdelavo novih algoritmov avtomatizacije dvigal, s katerimi bo mogoče izboljšati učinkovitost dela operaterja, povečati varnost upravljanja dvigal in doprinesti k napredku avtomatizirane pretovorne mehanizacije«, je zaključil Vidmar.
