Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil rezultate zadnje evropske raziskave o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER, 2024), ki razkrivajo, da digitalizacija delovnih procesov v slovenskih podjetjih hitro napreduje – a ob tem prinaša tudi nove izzive za duševno zdravje zaposlenih.
Po podatkih raziskave kar 60 % slovenskih podjetij že v oceno tveganj vključuje tudi tveganja, povezana z uporabo digitalnih tehnologij, kar Slovenijo uvršča na drugo mesto v EU (za Španijo z 62 %). To kaže na visoko raven ozaveščenosti slovenskih delodajalcev, a hkrati odpira pomembna vprašanja o tem, kako digitalni sistemi vplivajo na delovne pogoje in dobrobit zaposlenih.
Umetna inteligenca v službi učinkovitosti – a ne brez posledic
Kot opozarja NIJZ, se v številnih podjetjih – predvsem večjih – vse pogosteje uporabljajo sistemi vodenja, ki temeljijo na umetni inteligenci in algoritmih. Ti sistemi zbirajo in analizirajo podatke v realnem času ter avtomatizirano:
-
dodeljujejo naloge,
-
oblikujejo urnike,
-
razporejajo izmene,
-
ocenjujejo učinkovitost zaposlenih.
Čeprav tovrstna orodja podjetjem omogočajo boljše upravljanje virov in višjo produktivnost, so po ugotovitvah NIJZ povezana tudi s pomembnimi psihosocialnimi tveganji.
Ključna tveganja, ki jih izpostavlja NIJZ:
-
Povečana intenzivnost dela in časovni pritisk, kar vodi do višje stopnje stresa, napak in izgorelosti.
-
Zmanjšana avtonomija delavcev, ki vse težje vplivajo na način in tempo svojega dela.
-
Slabša komunikacija in občutek izolacije, zlasti pri delu na daljavo in v rutinskih okoljih.
-
Neprestan nadzor in zbiranje podatkov, kar pri zaposlenih sproža skrb glede zasebnosti in transparentnosti.
-
Zmanjšanje ustvarjalnosti in samoiniciative, predvsem v okoljih, kjer sistem avtomatizira ključne delovne procese.
