»V preteklosti so redovnice veliko trpele in o tem niso mogle govoriti z nikomer; to je bila velika skrivnost,« je za AFP povedala 41-letna redovnica Cristina Schorck.
Brazilka, ki dela za Hčere Marije Pomočnice v Rimu, je dejala, da je papež Frančišek odprl “prva vrata” za ženske, da spregovorijo.
Po srečanju v Vatikanu o zlorabah duhovnikov leta 2019 so bili sprejeti številni ukrepi, vključno z obveznostjo poročanja o takšnih primerih nadrejenim.
»To je še vedno tabu, a je bil dosežen napredek, saj se o tem še nikoli ni govorilo tako kot zdaj,« je za AFP povedala častita Veronique Margron, predsednica Francoske konference redovnikov.
Počasen premik v stališčih je jasno viden v primeru vplivnega slovenskega duhovnika in umetnika Marka Rupnika, ki so ga redovnice v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja obtožile spolnega in psihičnega nasilja nad njimi. Papež Frančišek je v tem primeru zastaralni rok odpravil šele leta 2023, da bi se lahko proti duhovniku sprožil kazenski postopek.
Laura Sgro, italijanska odvetnica, ki zastopa pet redovnic, je za AFP povedala, da bi redovnice lahko bile bolje zaščitene “tako z nacionalnim kot s kanonskim pravom”, predvsem s podaljšanjem zastaralnega roka, in poudarila, da mora novi papež ukrepati “takoj”.
Združenja žrtev so dejala, da Vatikan ne stori dovolj, zlasti ker noče odpraviti tajnosti spovedi.
»Stvari napredujejo korak za korakom,« je za AFP povedal visoki cerkveni uradnik, ki je želel ostati anonimen, in poudaril, da je Frančišek »obsodil vse oblike zlorab«.
V baziliki svetega Petra je vsak dan mogoče videti različne redovnice, ki so prišle v Rim študirati, delat ali spremljat romarje, daleč od medijske pompoznosti, ki spremlja kardinale.
Med njimi je sestra Martha, redovnica iz Kameruna, stara okoli štirideset let, ki je dejala, da želi, da bi Cerkev “vedela”, kako se odzvati na “spolno zlorabo in zlorabo moči”.
‘Mačistična mentaliteta’
Papež Frančišek je januarja imenoval žensko za vodjo vatikanske cerkve, kar je prva takšna v 2000-letni zgodovini te cerkve.
Toda mnogi pozivajo k večjemu prostoru za ženske, ki jih je v cerkvi veliko več kot moških.
Po podatkih Vatikana je na svetu 559.228 redovnic in 128.559 katoliških duhovnikov.
To je zapuščina “piramidalne” in “moške” vizije, je dejala Marta Gadaleta, generalna tajnica avguštinskih sester.
V Rimu je sestra Evgenija (67) za AFP povedala, da je prepričana, da se z “bojem proti klerikalizmu”, ideji, da so duhovniki elita, “borimo tudi proti vsem oblikam zlorabe”.
Papež Frančišek je januarja pozval Cerkev, naj “premaga mačistično miselnost”, in vztrajal, da se z redovnicami ne sme ravnati “kot s služkinjo”.
Mednarodna konferenca višjih predstojnic redovnic (IUSG), ki zastopa približno 600.000 redovnic po vsem svetu, je prevzela vodilno vlogo pri tem.
Leta 2016 je svoje člane pozvala k prijavi nasilja in organizirala tudi usposabljanje za “ozaveščanje”, je za AFP povedala generalna sekretarka Patricia Murray.
Leta 2020 je skupaj s Konferenco višjih verskih predstojnikov (USG) ustanovila tudi komisijo, ki zastopa voditelje moških redovnih redov, z namenom spodbujanja “kulture skrbi in zaščite v kongregacijah”.
Informacije z usposabljanj je treba posredovati lokalnim skupnostim, je dejala sestra Margron. Najprej je dejala, da »ne smemo pričakovati, da bo vse prišlo iz Vatikana«, da ne bi padli v staro past »čakanja, da bodo spregovorili moški«.
