27.aprila 2022 bo hotel, za katerega rojstvo je vsak slovenski upokojenec prispeval takratnih 566.- dinarjev in je v popolni lasti Zveze društev upokojencev Slovenije, praznoval okrogel štirideseti rojstni dan. Nastal je kot Počitniški dom upokojencev Slovenije. Tik pred obletnico so polni novih načrtov, na zemljišču, ki so ga kupili ob hotelu, si želijo zgraditi še enega. Njihov razvoj je tek na dolge proge.
Nekoč…
Leta 1979 so slovenski upokojenci zamenjali takratni Počitniški dom upokojencev v Plenčičevi ulici v Izoli za Vilo Raineri tik ob morju, kjer je bil takrat Počitniški dom tovarne Anhovo in začeli zbirati sredstva za gradnjo. To je bil njihov enkratni dodatek za rekreacijo, namenjen razvoju počitniških zmogljivosti in so ga zbirali preko Zpiza – Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Zveza društev upokojencev Slovenije (v nadaljevanju ZDUS) je bila investitor in z gradnjo so želeli začeti čim prej. Arhitekt Aleksander Bizjak je avtor idejne zamisli Delfina in prav vseh dograditev v naslednjih letih, v tem hotelu je torej pustil svoj avtorski pečat. Takratna izolska oblast, na čelu z Borisom Debeljakom, je bila gradnji zelo naklonjena, že julija 1980 so imeli investitorji vso potrebno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje, ob občinskem prazniku 11. julija 1980 je takratni predsednik ZDUS, Avgust Batagelj, postavil temeljni kamen in že 27. aprila 1982 so slovesno odprli vrata hotela. Gradilo ga je podjetje Stavbenik.
Od odprtja takratnega Počitniškega doma upokojencev Slovenije do današnjega, že dolgo uradno imenovanega Delfin hotel ZDUS, d.o.o. Izola, se je res veliko spremenilo. Ob rojstvu je imel hotel osem tisoč štiristo m2 površin, danes jih ima petnajst tisoč šeststo, nekoč sto šestinpetdeset sob je z leti preraslo v dvesto devetnajst sob, notranji bazen so iz nekdanjih sto šestdeset m2 vodnih površin povečali na današnjih tristo dvajset, povečal se je Center dobrega počutja, nekdanjih petnajst parkirnih mest se je povečalo na številko sto šestdeset in še dodatnih dvainštirideset v garaži, ki je nekoč sploh ni bilo. Kot tudi ni bilo petsto dvajset m2 velikega zunanjega bazena in njegove ploščadi ter številnih vsebin, ki bogatijo počitniški čas gostov.
Prvi direktor Počitniškega doma upokojencev Slovenije je bil v letih od 1981 do 1989 Emerik Eržen, nato je Počitniški dom in nato že Hotel Delfin od leta 1989 do 1992 vodil direktor Marjan Fujan. Od leta 1993 do leta 2013 je bil direktor Branko Simonovič. Nina Golob je vodenje hotela prevzela 1. februarja 2013.
Danes…
A nekaj vsa ta leta ostaja nespremenjeno – poslanstvo hotela. Njihova zaveza, da upokojencem in sploh vsem gostom, ki pridejo k njim po njim dostopnih cenah, ponudijo najboljše, kar znajo, da se v Izoli in v hotelu starejši gostje počutijo cenjene in se sem radi vračajo: »Ne pristajam na to, da so upokojenci drugorazredni gostje. Zame ni večjega notranjega zadovoljstva od besed kakšne starejše gostje, ki si je verjetno počitnice težko privoščila in mi pove, da je prvič v življenju postrežena pri mizi, da se tu počuti cenjena kot gost, kot človek. Jaz pa vem, da je kljub trem zvezdicam na vratih hotela dobila storitev štirih zvezdic,« pove direktorica Nina Golob: »Zagotovo sicer ne morem trditi, a mislim, da smo edini tak hotel na svetu. Seveda imajo upokojenci, seniorji v turizmu povsod po svetu možnost posebnih ponudb, namenjenih le njim, a kolikor vem, smo edini hotel, ki je v popolni lasti upokojencev oziroma Zveze društev upokojencev Slovenije. Naša posebnost je v tem, da so naši gostje tudi naši lastniki, zato se ves zaslužek vrača v hotel, zato so ciklusi investiranja lahko redni, letni. Že tradicionalno je naš hotel vsako leto en mesec pozimi zaprt in takrat opravimo veliko del, nujnih obnovitev, tudi investicij. Zaradi posledic korone pa so se vlaganja za nekaj časa upočasnila. V času korone smo bili zaprti kar sedem mesecev in morali smo odpovedati čez deset tisoč rezervacij, zato pa smo zasedeni vse letošnje in tudi že velik del naslednjega leta«.
Podatki o zasedenosti hotela Delfin so vedno razveseljujoči, vselej so vsaj devetdesetodstotno zasedeni, letno jih obišče preko dvajset tisoč gostov, ki ustvarijo sto petindvajset tisoč prenočitev. Zasedenost tukaj ni visoka zgolj v času visoke sezone, ampak skozi vse leto. Devetdeset odstotkov njihovih gostov je upokojencev, ki že ob odhodu običajno rezervirajo svoj počitniški termin za naslednje leto, nekateri se sem vračajo tudi po dvajset let.
»Naš gost je povprečen slovenski upokojenec, ki pride k nam, ker bi se rad imel lepo, običajno pri nas ostanejo teden dni, tu se počutijo domače, se radi zabavajo, rekreirajo, pojejo in plešejo. Občutek varnosti jim daje tudi to, da so doma, v Sloveniji, da je, če bi se jim karkoli zgodilo v Izoli, blizu tudi bolnišnica. A k nam pridejo tudi drugi gostje in tujci in percepcija ljudi, da smo ‘počitniški dom ali dom upokojencev ‘, je z leti začela bledeti tako kot tudi podcenjujoč odnos. Zelo preprosto je to. Če gost pri nas ne bi dobil kakovostne storitve, se sem ne bi vračal, gostje nikamor ne gredo iz usmiljenja,« pove direktorica Nina Golob, ki je zelo vesela, da lahko dela prav tu. Že pred tem delovnim mestom je nabirala delovno kilometrino v turizmu, v hotelu Zdravilišča Krka v Strunjanu, rada ima ljudi in posebej upokojence, ki so njihovi gostje. Celo njena diplomska naloga iz ekonomije je bila posvečena razmisleku o staranju prebivalstva. Pogosto se sprehodi med gosti, rada jim prisluhne in veseli jo, da njihov hotel upokojencem nudi storitev na ravni hotelov višjih kategorij: »Ta struktura gostov je zelo posebna, rada delam z njimi in verjetno nisem tip človeka za poslovni hotel. Če pa že imam moč odločanja, si skupaj z lastniki želim, da bi bil naš hotel še bolj zelen, ekološki. Vesela sem sodelovanja s čudovito ekipo sodelavcev v podjetju, kjer vlada zdravo vzdušje in kjer nam še vedno uspeva dobiti dober kader, imamo petinsedemdeset redno zaposlenih, v času visoke sezone pa nas je tudi sto dvajset. Rada grem v službo, rada se gibam med gosti in sodelavci, rada čutim utrip hotela. Nikakor ne verjamem v ‘ turizem od daleč’, to gostje čutijo. Vesela sem, ko pohvalijo prijaznost osebja. To, da dihamo kot eden, se čuti. Kar nekaj naših sodelavcev je tu že dolgo, nekateri celo od začetka, med njimi tudi predstavnici zaposlenih v nadzornem svetu družbe, naša kozmetičarka Irena Danilovič in Nuška Kleva, ki je pomemben člen računovodske službe. Seveda smo gospodarska družba, a smo tudi hotel s socialno noto in to se mi zdi zelo pomembno«.
Jutri…
Kljub vsakoletnim prenovam so si zaradi zdravega stanja hotela lahko brez večjih posledic privoščili, da v času korone niso investirali. Bazeni in bazenska tehnika so v odličnem stanju, recepcijo so že prej razširili, sobe so, kot se spodobi, Kneippov vrt, kjer buhti kar sedemdeset različnih mediteranskih dišavnic in drugih rastlin in kjer gostje radi počivajo na ležalnikih, je prava uspešnica. Ob svojem prihodu je Nina Golob spoštovala vse, kar so postorili njeni predhodniki v minulih letih, a je nadgradila vsebine in kakovost storitve z željo, da se gostje, ki so sčasoma odkrivali tudi ugodno zdraviliško počitniško ponudbo, začnejo vračati – kar ni bilo niti enostavno niti samoumevno. Danes povpraševanje visoko presega hotelsko ponudbo. Upravičeno imajo gostje Hotela Delfin večja pričakovanja glede kakovosti bivanja. Tudi zato si želijo dodatnih sodobnih hotelskih sob in višje ravni storitve. Od tod tudi razmislek o še enem hotelu v neposredni bližini sedanjega, kjer bi pridobili sto petdeset novih sob in seveda možnost za dodatni celoletni program, kar ustreza tudi projekcijam o staranju prebivalstva v Sloveniji. Februarja 2020 so kupili šest tisoč petsto m2 zemljišča v njihovi neposredni bližini, ki je predvideno za gradnjo novega hotela, potrebna bo prometna ureditev mirujočega prometa za oba hotela, z gradnjo garažne hiše in celovito zunanjo ureditvijo obeh hotelov v povezavi s plažami v bližini hotelov. Sedanji objekti na teh površinah so v prihodnosti predvideni za rušenje. Lastniki so nakup zemljišča in gradnjo podprli, Občinski prostorski načrt (OPN) pa je bil sprejet na seji občinskega sveta osmega julija letos, vendar ne poteka gladko, saj ima Civilna iniciativa kar nekaj očitkov.
Direktorica Nina Golob pravi takole: »Naš projekt je tek na dolge proge, saj moramo z lastno uresničitvijo pridobiti denar, a verjamemo, da bomo v dobro vseh prispeli na cilj. Najprej smo kupili zemljišče, odločili smo se za odprt arhitekturni natečaj, da pridobimo najboljše možne rešitve, ki nas bodo vodile k cilju. Brez sprejetja OPN pa do vsega naštetega ne more priti. To ne bi bil le zastoj v investiciji, to bi bila velika izgubljena priložnost. ZDUS je dober in zaveden investitor z družbeno odgovornostjo, kar smo v minulih desetletjih neštetokrat dokazali in tako delujemo tudi sedaj. Za Izolo takšen hotel ne pomeni zgolj dodatne visoko kakovostne hotelske kapacitete in nova delovna mesta, ampak predvsem prispevek k celoletnemu turizmu, ki ne išče svojega zaslužka zgolj v poletnih mesecih«.
Tudi njihovi lokali kličejo po prenovi. Pergola tik ob morju mora ostati lokal z najlepšim vrtom, tu bodo zgodbo naslednje leto počasi zaokrožili. Želijo si, da bi se v Izoli ne zgolj zavedali, ampak tudi zares nekaj naredili za razbremenitev obalnega avtomobilskega pasu, zato načrtujejo ureditev parkiranja na zgornji strani hotela. Poti, ki vodijo do morja, pa prepustili obiskovalcem in ne njihovim avtomobilom. Nekaj nove svežine bo jeseni v ponudbi dobila tudi Pizzeria Vile Raineri, plažo pa bi si seveda želeli povečati in lepa priložnost za to obstaja v novem OPN, kjer je vzdolž skal ob pomolu marine občina predvidela tisoč m2 nove plaže.
V hotelu Delfin se kulturni in zabavni dogodki vrstijo skoraj vsak dan. Tam odmeva pesem, tam je, ko se sprehodiš mimo hotela, na plesišču moč videti, kako si upokojenci vseh starosti na plesišču brusijo pete in radostno živijo svoje tretje življenjsko obdobje, med njimi pa tudi tisti mlajši lokalni gostje, ki radi plešejo in povedo, da plesišč na Obali ni več. Gostje Hotela Delfin so na počitnicah v Izoli – mestu, ki so ga izbrali, ki z gostoljubjem veliko da njim, a tudi oni s svojim obiskom mestu vračajo. Številke uspešnosti seveda lahko merimo v prenočitvah in zaslužku, milijonih, ki so bili skozi leta vloženi v posodobitve hotela in še bodo, pa vendar so prav zadovoljen gost in zadovoljni zaposleni merilo in najboljši ambasadorji uspešnega turizma.
Oglasno sporočilo.
