• Dobiček pred obdavčitvijo Skupine MOL se je medletno zmanjšal za 23 %, na kar so skoraj v celoti vplivali zunanji dejavniki.
• Poslovanje v segmentu Downstream je potekalo v skladu s strateškimi cilji, z rahlim padcem v primerjavi z letom 2023, predvsem zaradi nadaljevanja trenda padanja marž rafiniranja.
• Rezultati v segmentu Upstream so podprti s cenovnim okoljem in obsegom proizvodnje.
• Na uspešnost potrošniških storitev je vplivala širitev ponudbe v segmentu ne-goriv.
• Krožno gospodarstvo je leta 2024 poslovalo z izgubo, predvsem zaradi visokih operativnih stroškov sheme refundiranja embalaže.
• Skupina MOL v letu 2025 načrtuje dobiček pred obdavčitvijo v višini približno 1,6 milijarde USD.
Predsednik uprave Skupine MOL Zsolt Hernádi je o rezultatih povedal:
»Leto 2024 za Skupino MOL ni bilo lahko. Ukrajinsko-ruska vojna je še vedno postavljala izzive, s katerimi smo se morali spopasti s ciljem zagotoviti zanesljivost oskrbe v regiji. Poleg tega so predpisi in ukrepi vlade še vedno pomembno krojili naše poslovanje. Leto je bilo v znamenju negotove prihodnosti celotne naftne industrije. Vse to vpliva na našo dobičkonosnost. Kljub navedenemu nam je uspelo stabilno poslovati – na to sem zelo ponosen. Čeprav je zunanje okolje lani omejevalo naš potencial rasti, smo nadaljevali s selektivno širitvijo portfelja, napredovali s strateškimi naložbami in naredili pomembne korake za nadaljnjo krepitev zanesljivosti oskrbe v regiji.
Poleg tega, da nadaljujemo s projektom diverzifikacije surove nafte, smo v Tiszaújvárosu slovesno odprli največjo tovarno zelenega vodika v regiji in 1,3 milijarde EUR vreden poliolni kompleks, utrli pa smo tudi pot za širitev lastne zelene proizvodnje električne energije. Še naprej gradimo zmogljivosti sončne energije na Madžarskem in s sporazumi o sodelovanju dodatno okrepimo mednarodno mrežo našega segmenta Upstream. Še posebej sem ponosen na novo proizvodnjo v Vecséju. Izjemna uspešnost naših potrošniških storitev poudarja našo pravilno strateško usmeritev v maloprodajo.
Letos pričakujemo, da se bodo negotovosti nekoliko zmanjšale, vendar skoraj zagotovo še ne bodo izginile. Izsiljena tranzicija naftne industrije ustvarja resno konkurenčno vprašanje za Evropo, ki ga moramo ustrezno nasloviti. Prav tako je zanesljivost oskrbe še vedno prednostna naloga za vse akterje v industriji in brez raznolike nabave energije, cenovno dostopne energije in močne industrije bi se lahko Evropa znašla v vse težjem položaju. Naša naloga je jasna: osredotočenost na notranjo učinkovitost, s katero nadzorujemo stroške, nadaljevanje ustvarjanja vrednosti v naših osnovnih dejavnostih in inovacije, ki so poslovno smiselne in prinašajo večji dobiček.«
Segment Downstream (rafinerije in trženje) je v letu 2024 deloval v skladu s strateškimi cilji, z rahlim padcem v primerjavi z letom 2023, predvsem zaradi nadaljnjega padanja marž rafiniranja. Če pogledamo Q4, je bila rast obsega močna, saj v zadnjem četrtletju ni bilo večjih preobratov, vendar so na EBITDA vplivale nižje marže rafiniranja. Petrokemični EBITDA je ostal v rdečih številkah, na kar je vplivala manjša proizvodnja zaradi preobratov v Bratislavi, medtem ko so marže ostale pod pritiskom stroškov surovin in šibkega povpraševanja. Kljub manjšemu povpraševanju po gorivih na ključnih trgih, kot sta Madžarska in Hrvaška, se je celoletna prodaja goriv povečala za 5 %.
Segment Upstream (proizvodnja nafte in plina) je še naprej znatno prispeval k uspešnosti celotne Skupine MOL, pri čemer so rezultate v četrtem četrtletju podpirali cenovno okolje in obseg proizvodnje. Cene nafte so se v primerjavi s Q4 v 2023 znižale za približno 7 %, vendar je nestanovitnost na evropskih trgih zemeljskega plina povzročila splošni pozitiven prispevek k ceni. Zahvaljujoč prizadevanjem Skupine MOL za dvig ravni proizvodnje na Madžarskem so bile proizvodne kvote za leto 2024, določene v pogodbah z oblastmi, brez pričakovanih dodatnih licenčnin izpolnjene na Madžarskem. Skupna proizvodnja ogljikovodikov v četrtem četrtletju 2024 je dosegla 94,8 mboepd na dan, predvidena proizvodnja, ki je bila ocenjena na 92–94 mboepd za 2024, pa je bila prav tako dosežena pri 93,8 mboepd.
Na uspešnost potrošniških storitev je vplivala širitev ponudbe v segmentu ne-goriva, saj se je organska rast nadaljevala kljub zmanjšanemu številu bencinskih servisov. Prodaja goriv je nekoliko pozitivno prispevala k rezultatom, čeprav so makroekonomski dejavniki vplivali na skupno rast. Marže na goriva so ostale pod pritiskom zaradi upočasnitve gospodarske rasti, kar je delno izravnalo naraščajoče povpraševanje potrošnikov po vrhunskih premium gorivih. Velikost mreže maloprodajnih mest je od septembra 2024 ostala nespremenjena, in sicer ima Skupina MOL v regiji 2.335 lokacij bencinskih servisov, vendar se je medletno zmanjšala za 4 % zaradi prodaje servisov po akvizicijah v Sloveniji in na Poljskem. Marže, ki niso povezane z gorivom, so bile še naprej glavno gonilo rasti, saj je uvedba ponudbe Fresh Corner do konca leta 2024 dosegla 1.329 lokacij, kar je 3 % več kot četrtletje prej in 6 % več v medletni primerjavi.
Storitve krožnega gospodarstva, veje Skupine MOL za ravnanje z odpadki, so v letu 2024 na ravni EBITDA pridelale izgubo, ki je predvsem posledica visokih operativnih stroškov sheme vračila depozitov za embalažo. Povečevanje vračila depozitov se je nadaljevalo v četrtem četrtletju in do januarja 2025 doseglo 1 milijardo vrnjenih steklenic. V maloprodajnih omrežjih je bilo nameščenih približno 3.700 avtomatov za povratno prodajo, ki jih je dopolnilo 1.500 pogodbenih ročnih prevzemnih mest. Prodiranje sistema se je stabiliziralo, v četrtem četrtletju pa je dnevno vrnjenih približno 6 milijonov embalaž za pijačo. Napredovali so tudi drugi ključni investicijski projekti: nadaljevala se je uvedba sistema zbiranja gospodinjskih bioloških odpadkov – do konca leta je bilo dostavljenih vseh 200.000 naročenih posod za zbiranje. Napredoval je razvoj infrastrukture za zbiranje odpadnega tekstila, nameščenih je okoli 1.100 zabojnikov. Po začetku obratovanja lastnega prvega odlagališča odpadkov v Esztergomu maja 2024 potekajo priprave za dodatnih devet objektov odlagališč.
Uspešnost poslovnega segmenta plina je medletno ostala stabilna, podprta z večjimi prenosnimi dejavnostmi, vendar so nanjo negativno vplivali učinki deviznega tečaja. Kljub velikemu povpraševanju po storitvah prenosa in čezmejnih zmogljivostih se je regulirani dohodek rahlo zmanjšal, saj so se tarife, ki temeljijo na količini, prilagodile boljšim makroekonomskim razmeram.
Medtem ko so bile cene plina in stroški porabe v primerjavi s preteklimi leti nižji, vendar sta inflacija in devizni tečaj dvignila druge elemente stroškov.
