Zoran je v objektiv je ujel kar 46 let glasbenega ustvarjanja legende, ki jo poznamo po imenu Zoran Predin. Da mu je to izvrstno uspelo, pritrjuje tudi nagrada publike na Festivalu slovenskega filma lani jeseni. Ob prejemu nagrade v Kinoteki je Maksimović delil svoje misli o tem, kaj je pravzaprav najpomembnejši element režije, ki poskrbi, da se zgodba prelije na filmsko platno: »Na prvem mestu je razumevanje zgodbe in dramaturgije teksta, vse ostalo pa je način, kako zgodbo prenesti na platno. Karakterizacija likov, izbira prostora in časa ter seveda vizualizacija – to je vse ključnega pomena za to, da zgodba zaživi pred gledalcem,« pravi režiser, ki kot ključen del umetnosti režiranja izpostavlja tudi čustva: »Lahko nas popeljejo v sedma nebesa, lahko nas spustijo v pekel, a bistveno je, da umetnost – pa naj bo to filmska ali katerakoli druga – v ljudeh prebudi čustva.«
Režiser še dodaja, da so na njegov način režiranja vplivali tako filmi kot režiserji, ki jih je analiziral, vendar izpostavlja, da nanj tudi dan danes vplivajo ljudje, predmeti, dogodki in pokrajina, ki ga obkrožajo. Poudarja, da so ga kot režiserja najbolj oblikovale različne življenjske izkušnje.
Štigličeve nagrade prihajajo v času, ko se v Berlinu odvija eden od treh največjih filmskih festivalov na svetu, na katerem je letos izjemno dobro zastopan tudi slovenski film. Maksimović ocenjuje, da ima slovenski film veliko potenciala, vendar opozarja, da so potrebni boljši pogoji za ustvarjanje: »Potrebujemo več produkcije različnih žanrov, ker bomo le na tak način lahko ohranili kulturo in naredili veliko za prepoznavnost doma in v tujini.«
Nagrajenec je hvaležen, da Štigličeva nagrada prihaja od kolegic in kolegov, kar mu veliko pomeni, vendar pravi, da več kot nagrade štejejo trenutki, »ko vidiš, da si nekomu s svojim delom nekaj spremenil ali mu dal nov pogled na svet«.
Naj dodamo še, da Praslovan prihaja v kina marca, ko se bomo lahko prepričali, kako je Zoranu Maksimoviću uspelo.
