V nedeljo, 15. novembra, bodo volivci izbirali župane in občinske svetnike za prihodnji štiriletni mandat. Med vprašanji, s katerimi se bodo morala ukvarjati občinska vodstva, bo tudi spreminjajoča se starostna sestava prebivalstva.
Po podatkih SURS je imela Slovenija 1. januarja 2026 skupno 2.135.107 prebivalcev, njihova povprečna starost pa je znašala 44,6 leta. V vseh štirih občinah slovenske Istre je bila višja.
Najvišjo povprečno starost beležijo v Piranu, kjer prebivalci v povprečju štejejo 47,7 leta. Sledi Ankaran s 47,6 leta, nato Izola s 47 leti, medtem ko ima Koper s 45,3 leta najnižjo povprečno starost med štirimi občinami.
V Ankaranu na 100 otrok kar 244 starejših
Še izrazitejšo sliko razkriva indeks staranja, ki prikazuje razmerje med številom prebivalcev, starih 65 let ali več, in številom otrok, mlajših od 15 let.
Na ravni Slovenije indeks staranja znaša 158,6, kar pomeni, da na 100 otrok pride približno 159 starejših prebivalcev.
V slovenski Istri so vrednosti občutno višje. Najvišji indeks staranja ima Ankaran, kjer znaša 244,2. Sledi Piran z 236,5 in Izola z 220,5. V Kopru indeks staranja znaša 174,5, kar je sicer manj kot v preostalih treh občinah, vendar še vedno nad državnim povprečjem.
Povedano drugače: v Ankaranu na 100 otrok pride približno 244 prebivalcev, starih najmanj 65 let, v Piranu 237, v Izoli 221, v Kopru pa 175.
V Piranu je že več kot četrtina prebivalcev starejših od 65 let
Podatki kažejo tudi razlike v deležu starejšega prebivalstva.
Najvišji delež prebivalcev, starih 65 let ali več, ima Piran, kjer predstavljajo 27,2 odstotka vseh prebivalcev. V Izoli je takšnih 26,9 odstotka, v Ankaranu 26,3 odstotka, v Kopru pa 23,3 odstotka.
Za primerjavo: v Sloveniji je prebivalcev te starostne skupine 22,5 odstotka.
To pomeni, da je delež starejših v vseh štirih občinah slovenske Istre višji od državnega povprečja, v Piranu, Izoli in Ankaranu pa je že več kot vsak četrti prebivalec star najmanj 65 let.
Otrok manj od slovenskega povprečja
Na drugi strani je v vseh štirih občinah delež otrok, mlajših od 15 let, nižji od slovenskega povprečja, ki znaša 14,2 odstotka.
Največji delež otrok ima Koper, kjer predstavljajo 13,4 odstotka prebivalstva. V Izoli jih je 12,2 odstotka, v Piranu 11,5 odstotka, najmanj pa v Ankaranu, kjer je otrok le 10,8 odstotka.
Prav kombinacija razmeroma majhnega deleža otrok in visokega deleža starejših prispeva k izrazitemu indeksu staranja, zlasti v Ankaranu in Piranu.
V štirih občinah skoraj 93.000 prebivalcev
Po številu prebivalcev izrazito izstopa Mestna občina Koper, ki je imela na začetku leta 2026 skupno 54.795 prebivalcev. S tem ostaja četrta največja slovenska občina, za Ljubljano, Mariborom in Kranjem.
V občini Piran je živelo 18.206 prebivalcev, v Izoli 16.447, v Ankaranu pa 3.444.
Skupaj so imele štiri občine slovenske Istre 92.892 prebivalcev.
Zanimiva je tudi sestava prebivalstva po spolu. V Kopru, Piranu in Ankaranu je bilo več žensk kot moških. Največja razlika je bila v Ankaranu, kjer je živelo 1.783 žensk in 1.661 moških. Izola je bila izjema, saj je bilo tam 8.225 moških in 8.222 žensk, torej le trije moški več.
Kaj bo staranje prebivalstva pomenilo za prihodnja občinska vodstva?
Demografski podatki odpirajo vprašanja, ki bodo pomembna tudi v mandatu 2026–2030.
Večji delež starejših prebivalcev lahko pomeni povečane potrebe po pomoči na domu, dnevnih oblikah varstva, prilagojenih stanovanjih, dostopnem javnem prevozu in drugih storitvah, ki starejšim omogočajo čim daljše samostojno življenje.
Občine imajo pri tem pomembno vlogo, čeprav so pristojnosti in financiranje posameznih storitev razdeljeni med državo, občine in druge izvajalce.
Hkrati se odpira vprašanje, kako v slovenski Istri ustvarjati pogoje za mlajše generacije. Dostopnost stanovanj, možnosti zaposlovanja, vrtci, šole in druge javne storitve lahko vplivajo na odločitve mladih in družin o tem, kje bodo živeli.
Staranje prebivalstva zato ni zgolj vprašanje skrbi za starejše, temveč tudi dolgoročnega razvoja občin in kakovosti življenja vseh generacij.
Bodo demografski izzivi tudi tema predvolilnih obljub?
Podatki SURS ne povedo, kateri ukrepi bi bili za posamezno občino najučinkovitejši, jasno pa kažejo, da se vse štiri soočajo s starostno sestavo prebivalstva, ki je starejša od slovenskega povprečja.
Ob bližajočih se lokalnih volitvah se zato zastavljajo konkretna vprašanja. Kako bodo prihodnji župani in občinski sveti zagotavljali dostopnost storitev za starejše? Kakšne možnosti bodo imeli prebivalci, ki potrebujejo pomoč pri vsakdanjem življenju? In kako bodo občine poskrbele, da bodo v njih lahko ostajale tudi mlade družine?
Gre za vprašanja, katerih reševanje presega en sam štiriletni mandat. Odločitve, sprejete v prihodnjih letih, pa bodo lahko pomembno vplivale na kakovost življenja prebivalcev in dolgoročno demografsko podobo slovenske Istre.
