Svoje mnenje o primernosti takega poimenovanja je takrat podalo tudi 27 zaposlenih na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (FHŠ UP), s prvopodpisano izr. prof. dr. Katjo Hrobat Virloget, ki so se uprli prilastku ʼslovenskaʼ pisanemu z veliko začetnico. Razlog? Zanikanje več-etničnost prostora, ki je “jasen odraz nepredelane zgodovine te obmejne regije in problemov iskanja kolektivne identitete več generacij.” Pri tem še poudarjajo, da se “etnični pridevnik, ki je pisan z veliko začetnico kot del lastnega imena, v večetničnem prostoru, kot je Istra, lahko bere zelo enoznačno – to je enonacionalno, s čimer se zabriše kompleksna več-etnična podoba Istre.”
Kaj je je zgodilo v vmesnem času?
Na pravopisnem področju se po besedah izr. prof. dr. Katje Hrobat Virloget ni zgodilo nič, tako da ime Slovenska Istra (oboje z veliko začetnico) ni obveljalo. “Tudi na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša so izrazili pomisleke glede predlaganega poimenovanja prav zaradi uradno dvo-jezičnega prostora,” še dodaja izr. prof. dr. Hrobat Virloget.
V medijih je sicer pogosto opaziti uporabljen zapis Slovenska Istra, prav tako tudi v nekaterih promocijskih besedilih turističnih destinacij v slovenski Istri ter Slovenske turistične organizacije, ker po mnenju dela stroke kaže na pomanjkanje senzibilnosti do drugih etničnih skupin.
