Novi lastnik ladje Laho je Gašpar Gašpar Mišič
V sredo je ladja Laho še zadnji dan gostovala ob puljski obali in odštevala do trenutka, ko bo napočil njen čas. A tik preden bi ta prišel, je odjeknila novica, da se je že drugič izognila uničenju. Tokrat je šlo res za las. Za dramatični preobrat je poskrbel znani podjetnik Gašpar Gašpar Mišič, ki je z odkupom družbe Adriatic Safari d.o.o. v zadnjem hipu preprečil razrez 122 let stare ladje.
Podporo rešitvi so danes že izrazili vsi štirje župani slovenske Istre in se z njo zavezali, da bodo zagotovili prostor za njeno trajno namestitev v slovenskem morju. Ladja naj bi po konservatorski sanaciji v koprskem mandraču postala muzej pomorstva in ribištva.
Mišič je s podpisom pogodbe o prevzemu ladje LAHO v celoti prevzel odgovornost za njeno prihodnost.
»Ko so ladjo odpeljali v Uljanik, je bila Slovenija nekaj dni oddaljena od tega, da izgubi zadnjo veliko ladjo pod svojo zastavo. Z odločitvijo, da prevzamem Adriatic Safari, sem sprejel veliko poslovno tveganje – a kot pomorščak in nekdanji častnik Splošne plovbe nisem mogel mirno gledati, kako Zadnje upanje konča na kupu železa,« je poudaril.
Laho bo naprej živel v koprskem mandraču
Kot je zagotovil, se je koprski župan Aleš Bržan zavezal, da bo Koper aktivno vodil postopke za konzervatorsko vbetoniranje podvodnega dela trupa v koprskem mandraču ter umestitev ladje LAHO kot trajnega kulturnega, muzejskega in izobraževalnega objekta.
Pod močnim pritiskom proti uničenju ladje so se v reševanje vključili tudi na državni ravni, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je namreč odprla možnost financiranja muzeja ribištva prek ribiških in lokalnih razpisov.
Dekan Fakultete za pomorstvo je v svoji podporni izjavi poudaril, da je LAHO »zadnji simbol slovenskega ladjevja« in da bo fakulteta ladjo uporabljala kot učno platformo, če bo ostala plovna oziroma kot ”živ laboratorij« tudi v mirujoči muzejski funkciji.
Konzervatorska rešitev: od Uljanika v koprski mandrač
Kot nam je pojasnil novi lastnik ladje s pomenljivim imenom – LAst Hope -, bodo ladjo iz Uljanika v slovensko morje prepeljali z vleko remorkerjev, saj je ta v neplovnem stanju.
V sodelovanju z Mestno občino Koper in strokovnjaki pripravljajo projekt konzervatorskega vbetoniranja podvodnega dela trupa v koprskem mandraču.
“Okoli trupa se postavi zagatnice, izčrpa se morska voda, podvodni del se opere s sladko vodo in statično utrdi z armiranim betonom do vodne linije. Tako se ohrani originalna kovičena konstrukcija, prepreči nadaljnje korodiranje in ladja dobi “suhi dok in stalni temelj” z minimalnim posegom v veduto,” je pojasnil Mišič.
Sledila bo ureditev notranjosti in zunanjosti za namene muzeja pomorstva in ribištva, učilnic in razstav za potrebe FPP in pomorske šole, protokolarnih dogodkov, kulturnih prireditev in turističnih programov, degustacij lokalnih vin in kulinarike v sodelovanju z vinogradi in ponudniki slovenske Istre.
Takšen konzervatorski pristop je v skladu z mednarodno prakso ohranjanja zgodovinskih ladij (SS Great Britain v Bristolu, HMS Belfast v Londonu, muzejske ladje v Stavangerju, Maillé-Brézé v Nantesu, USS Cairo v ZDA ipd.), kjer je stalna utrditev trupa kombinirana z muzejsko funkcijo.
Aljažev stolp na morju
Potem ko je Slovenija izgubila nacionalnega ladjarja, skoraj vsa zgodovinska plovila, ladja Laho predstavlja zadnji simbol slovenske pomorske usmerjenosti.
»Tako kot je za Slovenijo na kopnem simbol Aljažev stolp na vrhu Triglava, mora biti LAHO simbol Slovenije na morju. Triglav in Aljažev stolp predstavljata gorsko dušo naroda, slovensko morje in ladja LAHO pa njegovo pomorsko dušo. Ne predstavljam si, da bi kdo resno razmišljal, da bi Aljažev stolp poslali v staro železo – a prav to se je dogajalo z ladjo LAHO. Vesel sem, da nam je uspelo to preprečiti,« je še poudaril Gašpar Gašpar Mišič.
Na naše vprašanje o tem, kolikšen finančni podvig predstavlja projekt vrnitve ladje Laho in preureditev v muzej, nam je Mišič odgovoril, da se v finančno plat še ni poglabljal.
“V tej fazi sem se ukvarjal predvsem z rešitvijo ladje pred razrezom. V sredo bi morali pričeti z rezanjem, kar sem ustavil. Za vse ostalo imamo dovolj časa. Na projekt nisem gledal s komercialnega vidika, temveč kot neprofitno in simbolno vrednost, ki je neprecenljiva za slovensko pomorsko dediščino,” je pojasnil.
Ladja Laho: Zgodba o družini, ki je z njo živela 33 let (foto)
Družina Kveder si je oddahnila
Tudi dosedanji lastnik ladje Laho Viko Kveder, ki bo sedaj čisto zares lahko z mirnim srcem pogledoval proti upokojitvi, je bil zadnje dni na trnih. Družina Kveder je ladji Laho posvetila 33 let njihovega vsakdana. Zdaj se bodo tiste Vikove solze žalosti spremenile v solze sreče, ko bo njihov družinski član spet doma.
Kdaj se bo Laho vrnil domov, še ni znano, bo pa to zagotovo dan, ko se bo ob njegovem prihodu zbralo veliko več ljudi, kot se jih je ob slovesu.
In tisti 13. november bo le še grenak spomin.
