Izmed 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so jih morale države članice EU do začetka leta poslati v Bruselj, je najslabše pripravljen prav slovenski.
Poročilo je sicer naročila fundacija European Climate Foundation (ECF), pripravila pa sta ga inštituta Ecologic Institute in Climact.
Osnutek, ki ga je pripravilo slovensko ministrstvo za infrastrukturo v sodelovanju z medresorsko delovno skupino, je ocenjen najslabše. Pripisali so mu le 3,2 točke od 100 možnih. “Manjka mu ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti – zaveze, ki izhaja iz Pariškega sporazuma,” so izpostavili v Focusu in dodali: »Ogljično nevtralno gospodarstvo se ne bo zgodilo samo od sebe, potrebna sta osredotočenost na cilj in ustrezno načrtovanje.«
Nacionalni energetski in podnebni načrti, pripravljeni do leta 2030, predstavljajo priložnost, da si države zastavijo korake na poti do varne podnebne prihodnosti in hkrati izkoristijo gospodarske in družbene koristi, ki jih podnebno ukrepanje lahko prinese.
Vse države EU, še posebej pa Slovenija, morajo načrte v naslednjih mesecih bistveno izboljšati , predvsem pa uskladiti cilje s potrebami za doseganje ogljične nevtralnosti v skladu s Pariškim dogovorom. V načrte je nujno potrebno vnesti več podrobnosti o politikah, instrumentih in potrebnih finančnih virih ter v procese vključiti nacionalne deležnike. Končne načrte morajo države članice pripraviti do konca leta 2019.
