Ponesrečen skok s 17-metrske pečine
Nemški turist se je poškodoval, ko je skupaj s štirimi drugimi nemškimi državljani skočil s 17 metrov visoke pečine, znane kot Lozin steber, na plaži v Brseču. Rešen je bil po zaslugi hitrosti in spretnosti reševalnega helikopterja, ki mu je uspelo pristati na zahtevnem terenu, in sicer na ozki plaži, obdani s skalami.
Poškodovani turist ni v življenjski nevarnosti, po nesreči pa mu je na pomoč priskočil nemški policist. Po prvih doslej dostopnih informacijah 21-letni mladenič zaradi tega ne bo imel nobene invalidnosti.
Poškodovanega turista so prepeljali v bolnišnico, po poročanju hrvaških medijev pa ni v smrtni nevarnosti.
»Kolikor smo obveščeni, je njegovo stanje stabilno. Potreboval bo operacijo, vendar trajnih posledic s fizioterapijo ne bi smelo biti,« je povedala Ana Tancabel Mačinković, zdravnica na Zavodu za nujno medicinsko pomoč Primorsko-goranske županije, in pojasnila, kako zahteven je bil pristanek na plaži.
Zahtevno reševanje s helikopterjem
»Samo reševanje je bilo zahtevno, ker so bili na plaži kopalci in helikopter sprva ni mogel pristati, zato smo morali najprej izstopiti v lebdečem položaju, torej z eno smučko, postavljeno na tla, na ponton nad plažo, počakati, da se helikopter ponovno dvigne, da se lahko spusti z osnovno opremo in opravi nekakšno začetno oceno in pregled poškodovane osebe,« je pojasnila.
Pilotiral izkušen slovenski pilot
Helikopter nujne medicinske pomoči je vozil izkušeni slovenski pilot Tomaž Mrlak, ki je pojasnil, da so na plažo najprej poslali zdravniško ekipo, ki je turistom naročila, naj se umaknejo. “Premaknili smo se na stran, da s hrupom ne bi motili njihovega dela in ljudi na plaži. Ko so nam dali zelo luč, smo pristali,” je dejal.
20 let pilot v Slovenski vojski
Za izkušenega pilota to ni bila prva zahtevna naloga, saj je takšne operacije opravljal že v vojski že opravljal. “Osebno mi to ni predstavljalo težav. Opravil sem že zahtevnejše operacije,” je dejal in pojasnil, da je bil 20 let pilot v Slovenski vojski, nato je v Afriki letel za Združene narode, v Kuvajtu pa je bil inštruktor za pilote kuvajtske nacionalne garde.
“In tako sem dobil ponudbo za delo v HHMS na Hrvaškem in jo sprejel. Nekako je na koncu vedno lepo delati nekje blizu doma,” je dejal. Danes tako leti v okviru HEMS (helikopterske nujne medicinske pomoči) in pokriva območje iz baz na Reki in Braču.
“Delamo podnevi in ponoči, z nami pa sta zdravnik nujne medicinske pomoči in tehnik. Čez dan je en pilot, ponoči dva. Imamo tri kode aktivnosti – zeleno, rumeno in rdečo, vse pa je odvisno od vremenskih razmer. Na primer, podnevi, ko je koda zelena, imamo pet minut časa za vzlet. Če je na primer rumena, imamo malo več časa, razlika pa je v tem, da kot pilot ocenim, ali je dovolj varno za začetek vzletne operacije. Rdeča seveda označuje najslabše vreme. Ponoči imamo 15 minut časa za vzlet,” je pojasnil Mrlak.
Več nujnih intervencij kot lani
Senka Kajičić, direktorica Zavoda za nujno medicinsko pomoč Primorsko-goranske županije, je potrdila, da je število intervencij letos povečalo. »Letos smo v prvi polovici leta dosegli 396, medtem ko je bilo v celotnem lanskem letu intervencij 430,« je dejala.
»Tako domačini kot tujci so na počitnicah enako neprevidni. Včeraj smo imeli intervencijo na Iloviku, prav tako zahtevno, helikopter je moral pristati na pomolu,« je dejala direktorica Zavoda.
Tudi Mrlak je potrdil, da je v zadnjem času vse več primarnih intervencij, torej neposrednih reševanj na terenu, medtem ko so v preteklosti helikopterji pogosteje prevažali bolnike med bolnišnicami (sekundarne intervencije).
“Poleti imamo na dan štiri do pet primarnih letov. Prej smo opravljali več sekundarnih letov, zdaj pa se to spreminja. V Avstriji in Nemčiji je to normalno – ko se zgodijo takšne nesreče, je v 90 odstotkih primerov helikopter hitrejši od avtomobila. Še posebej poleti, ko je glavna sezona in je promet gostejši kot običajno,” je pojasnil.
Poziv k previdnosti
Z urgence Primorsko – Goranske županije so pozvali ljudi k previdnosti.
»Ljudje naj bodo previdni, še posebej pri tistih dejavnostih, ki se izvajajo poleti, na prostem in odprtih prostorih, in naj pazijo, da se kaj ne zgodi – seveda nenamerno. In če se zgodi – bo pomoč prišla v najkrajšem možnem času,« zaključuje Kajičić.
