Na letošnjem bienalu v Benetkah se bo predstavil tudi slovenski umetnik Azad Karim, ki ga je k sodelovanju povabil Evropski kulturni center, ki vsako leto v dveh beneških palačah, v Palazzo Mora in Palazzo Bembo, gosti razstavo približno stošestdesetih umetnikov iz vsega sveta.
Razstava, ki bo za javnost odprta od 11. maja do 24. novembra 2019, sodi med spremljevalne dogodke Beneškega bienala.
Azad Karim predstavlja instalacijo Ladja negotovosti z nekaj sto miniaturnimi kipi iz žgane gline, ki jo bo spremljala tudi video projekcija z naslovom Zgodba o uničenju. Vse skupaj pa umetnik povezuje v enovito zgodbo, ki jo gradi že nekaj let: Fragmenti resničnosti. Po strokovni plati so Karimovo sodelovanje podprle Obalne galerije Piran, muzejska svetnica in kustodinja Nives Marvin je napisala tudi predstavitveni tekst.
AZAD KARIM
Azad Karim se je rodil leta 1954 v Arbilu v Kurdistanu (Irak). Leta 1976 je končal študij pri prof. Muhammadu Muhradinu na Inštitutu za likovno umetnost v Bagdadu, istega leta se je preselil v Jugoslavijo in nadaljeval študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost: leta 1980 je diplomiral na slikarskem oddelku pri prof. Kiarju Mešku in 1983 končal še specialko za grafiko pri prof. Zvestu Apolloniju. Šele 1994, prvič po šestnajstih letih, je obiskal rodni Arbil, kamor se zdaj redno vrača. Študijsko se je leta 1987 izpopolnjeval v Londonu in 1996 v Parizu. Ustvarja v slikarstvu, grafiki, kiparstvu in oblikovanju. Od leta 1984 razstavlja samostojno, sodeluje na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Prejel je štirinajst nagrad. Leta 2003 je sodeloval z Narodnim muzejem v Krakowu pri pripravi razstave Outlook kot doslej edine celostne predstavitve sodobne kurdske umetnosti likovnikov, ki so razseljeni po Evropi. Od 1984 živi in ustvarja v Ajdovščini.
Ustvarjalni opus Azada Karima odseva zanimivo razvojno pot senzibilnega likovnika: antične kulture med Evfratom in Tigrisom, ki veljajo za zibelko človeške civilizacije in sočasna politična dogajanja zlasti v tem delu sveta, pa v Evropi in Sloveniji, kjer živi več kot štirideset let, so tisti impulzi, ki mu že 35 let opredeljujejo izpovedni izraz. V slikarskem mediju je znotraj nacionalnega in širšega evropskega prostora prepoznaven z močno barvito in znakovno poetiko ter s prepletanjem izkušenj evropskih modernizmov in vzhodnjaškega misticizma.
V zadnjih dveh desetletjih Azad Karim pogosto potuje v domovino, se študijsko izpopolnjuje po različnih evropskih in drugih prestolnicah ter še bolj intenzivno proučuje in raziskuje sumersko, akadsko, babilonsko, asirsko in druge civilizacije Mezopotamije. Kljub novemu domovanju v Sloveniji, mu genius loci rodnega Kurdistana ostaja ključna miselna, čustvena in kreativna okupacija.
Multimedijski projekt Fragmenti resničnosti je v vsebinskem smislu nadgradnja že realiziranih ciklov Izgubljena dediščina (2012 v Rijksmuseum van Oudheden v nizozemskem Leidnu) in Izgubljeni artefakti (2013 v Obalnih galerijah Piran) ter je hkrati najbolj avtentičen odsev njegove neprekinjene angažiranosti z globalnimi politično-socialnimi spremembami ter zlasti njegovega intimnega odnosa do polpreteklih in sedanjih dogajanj v Kurdistanu, Iraku in drugod na Vzhodu ter katastrofalnih posledic, ne zgolj za ljudi in narode, ampak tudi za več tisoč let ohranjeno dediščino, saj le-tej ne prizanašajo niti novodobni ekonomsko politični in verski interesi, niti različne ideologije in politični sistemi. Žal je človeštvo v začetku tretjega tisočletja priča genocidom in kulturocidom marsikje na svetu in Azad Karim je kot dražljivi likovnik še posebej mentalno in emocionalno izzvan ter vedno znova razočaran ob nezaslišanih vandalskih dejanjih: krajah, ropanjih in uničevanjih v muzejih, arheoloških najdiščih in mestih, kar se že dlje časa dogaja tudi v Iraku ter seveda zaradi neodzivnosti mednarodne javnosti, stroke in odgovornih ustanov.
V izbranih likovnih zvrsteh in ter s svojsko preinterpretacijo zgradi novo avtonomno zgodbo, ki je skrajno subjektivno občutena in hkrati univerzalno aktualna: le-ta postane avtorjev opomin in opozorilo, je njegova komunikacija s hotenjem javnosti vzbuditi vedenje, zavedanje in razmišljanje o nerazumljivem, a načrtnem uničevanju in izgubljanju dediščine kjerkoli na svetu. Oblikoval je več kot 300 krhkih keramičnih figur in jih domišljeno umestil v razstavišče tako, da ponekod asocirajo na ladje kot simbolni odziv na večletno aktualno begunsko problematiko v Sredozemskem morju. Nekatere pa je predhodno uničil tako, da jih je lastnoročno raztreščil v črepinje, kar je dokumentirano na videu. Ta razbijanja in same razbitine so seveda Karimova metaforična obredna darovanja starim civilizacijam, zlasti mezopotamski in njegovo problematiziranje na temo umetnosti kot najbolj prepoznavnim elementom identitete in entitete vsakega naroda in slehernika izmed nas. Na videu svoja razmišljanja in doživljanja še podkrepi z intervjujema s kurdskim slikarjem Karanijem Jamilom iz Arbila in z Anjo Šmid, vodjo projektov v taborišču Dibaga v Kurdistanu.
Na razstavi Fragmenti resničnosti izstopajo Karimova etična naravnanost, njegova iskrena in globoko intimna dojemanja in čutenja preteklosti in sedanjosti ter njegove vizije prihodnosti. Sleherno delo in projekt kot celota ostajajo kot novodobni angažirani spomeniki in pomniki, ki presegajo zgolj ta čas in prostor ter obiskovalcem odpirajo nove dimenzije v mentalnih in duhovnih sferah.
