Motorji rakete so ob 18.33 po lokalnem času zahrumeli na izstrelišču v Kennedy Space Center pri Cape Canaveral in v vesolje ponesli štiričlansko posadko, ki se je odpravila na desetdnevno odpravo. V okviru misije bodo astronavti najprej približno 24 ur krožili okoli Zemlje in preizkušali ključne sisteme plovila. Na podlagi teh preverjanj se bodo odločili, ali bodo nadaljevali približno štiridnevno pot proti Luni.
Gre za prvo človeško odpravo proti Luni po letu 1972, ko se je končal program Apollo program. Misija Artemis II je druga faza ambicioznega programa ameriške vesoljske agencije NASA, katerega cilj je vzpostaviti trajnejšo človeško prisotnost na Luni.
Posadka na poti okoli Lune
V kapsuli Orion so trije astronavti Nase in en astronavt Canadian Space Agency. Posadko sestavljajo poveljnik Reid Wiseman, pilot Victor Glover, specialistka misije Christina Koch ter kanadski specialist misije Jeremy Hansen.
Tokratna naloga posadke je obleteti Luno in preizkusiti sisteme za prihodnji pristanek. Ta je v okviru naslednjih faz programa Artemis predviden v drugi polovici desetletja.
Izstrelitev je v živo spremljalo več tisoč ljudi na območju Cape Canaverala, med njimi tudi družinski člani astronavtov. Milijoni gledalcev po svetu pa so dogodek spremljali prek spletnega prenosa.
Približno dve uri pred vzletom se je posadka vkrcala v kapsulo Orion, veliko približno kot manjši minibus, ki bo naslednjih deset dni njihovo začasno bivališče. Po zaprtju lopute so astronavti do izstrelitve preverjali sisteme plovila.
Izstrelitveno okno se je odprlo ob 18.24 po lokalnem času. Takšno časovno okno omogoča optimalne pogoje za polet, predvsem z vidika porabe goriva in pravilne usmeritve proti Luni.
Pot v zemeljsko orbito
Nekaj minut pred vzletom so astronavti iz kapsule poslali kratka sporočila.
»Letimo za svoje družine,« je dejal pilot Victor Glover.
»Letimo za svoje sodelavce,« je dodala Christina Koch.
»Letimo za vse človeštvo,« pa je sporočil Jeremy Hansen.
Približno deset minut pozneje so štirje glavni motorji in dva stranska pospeševalnika razvili potisno moč okoli 39 meganjutonov in 2,6 milijona kilogramov težko raketo potisnili proti vesolju.
Raketa je nizko Zemljino orbito, približno 200 kilometrov nad površjem, dosegla v približno desetih minutah. Dve minuti po vzletu sta se od nje ločila stranska pospeševalnika in padla v ocean, po približno osmih minutah pa se je ločila tudi osrednja stopnja rakete.
Posadka je uradno vstopila v vesolje, ko je prečkala Kármán line, mejo med Zemljinim ozračjem in vesoljem.
Tik pred izstrelitvijo so tehniki sicer odpravljali težavo s senzorjem temperature baterije in komunikacijskim sistemom, vendar so težave uspeli rešiti pravočasno. Kmalu po vzletu je prišlo tudi do kratke prekinitve komunikacije z nadzornim centrom, ki pa so jo hitro ponovno vzpostavili.
»Čudovit razgled,« je kmalu po vzletu po radijski zvezi sporočil poveljnik Reid Wiseman. »Vidimo čudovit vzhod Lune.«
Naslednji korak: pot proti Luni
V naslednjih približno 23 urah bo kapsula Orion krožila okoli Zemlje, nato pa bo izvedla ključni manever, imenovan translunarna injekcija (TLI). Takrat bodo potisniki plovilo pospešili do hitrosti, ki mu bo omogočila pobeg iz Zemljine gravitacije in pot proti Luni.
Če bo vse potekalo po načrtih, bo Orion Luno dosegel šesti dan misije, jo obkrožil in se nato v približno štirih dneh vrnil na Zemljo.
Tudi slovenski prispevek
Pri izstrelitvi je sodelovalo tudi slovensko znanje. Pomembno vlogo pri spremljanju telemetrijskih podatkov je imela oprema visokotehnološkega podjetja Dewesoft iz Trbovelj.
Njihovi merilni sistemi so bili nameščeni na raketi, izstrelitveni ploščadi, mobilnem izstrelišču in v nadzornem centru. Inženirji so z njimi v realnem času spremljali ključne parametre rakete in izstrelitvene infrastrukture.
V programu Artemis uporablja NASA 32 Dewesoftovih merilnih sistemov Sirius R8R. Slovensko podjetje z ameriško vesoljsko agencijo sodeluje že od leta 2003.
