Po besedah vodje centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v UKC Ljubljana Mirana Brvarja sta bolnika umrla dva dni po zaužitju rastline.
»70-letni moški z območja Dolenjske je čemaž zamenjal z jesenskim podleskom, medtem ko je 60-letna bolnica z območja Štajerske pojedla jesenski podlesek namesto divjega pora,« je dejal Brvar.
Rastlini sta pripravila kot solato, kmalu po obroku pa so se pojavile prebavne težave. Po navedbah zdravnikov se zastrupitev z jesenski podlesek običajno pokaže dve do dvanajst ur po zaužitju.
Bolniki najprej občutijo slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in hudo drisko. V naslednjih dneh pa lahko pride do odpovedi več organov. Dva do tri dni po zastrupitvi se lahko razvije odpoved srca, ledvic, jeter in kostnega mozga. V najhujših primerih lahko bolniki umrejo zaradi šoka, zastoja srca ali zastoja dihanja. Če preživijo začetno fazo bolezni, pa lahko kasneje podležejo tudi hudim okužbam zaradi zavrtja delovanja kostnega mozga.
Pogoste zamenjave s čemažem
Strokovnjaki opozarjajo, da ljudje pri nabiranju divjih rastlin pogosto zamenjujejo čemaž z nekaterimi strupenimi vrstami. Med najnevarnejšimi so poleg jesenskega podleska tudi čmerika in šmarnica.
Vodja centra za klinično toksikologijo opozarja, da morajo ljudje ob prvih znakih težav po zaužitju divjih rastlin takoj poiskati zdravniško pomoč.
»Od leta 2000 smo obravnavali nekaj čez 40 primerov zastrupitev z jesenskim podleskom. Če štejemo še zadnja dva primera, jih je šest umrlo, kar pomeni, da je smrtnost skoraj 15-odstotna,« je povedal.
Zdravniki priporočajo, da bolniki ob sumu na zastrupitev s seboj prinesejo tudi ostanke zaužite rastline, saj to lahko pomaga pri njeni identifikaciji in hitrejšem zdravljenju. Prisotnost strupa lahko potrdijo tudi z laboratorijsko analizo krvi, v kateri odkrijejo snov kolhicin.
Protistrupa ni
Zastrupitve z jesenskim podleskom so posebej nevarne tudi zato, ker za strup kolhicin protistrup ne obstaja. Zdravljenje je zato omejeno predvsem na lajšanje simptomov in podporo delovanju organov.
»Bolniki dobijo zdravila za lajšanje bolečin, proti slabosti, podporna zdravljenja, lahko tudi hemodializo v primeru ledvične odpovedi, potem spodbujamo rast krvnih celic z zdravili, vendar to ni vedno učinkovito,« je opozoril Brvar.
Zdravniki zato poudarjajo, da je pri nabiranju divjih rastlin ključna previdnost. Če nabiralci niso popolnoma prepričani o vrsti rastline, je bolje, da je ne naberejo in ne zaužijejo, saj lahko že majhna količina nekaterih strupenih rastlin povzroči hudo zastrupitev.
