Zgodovina neizpolnjenih pričakovanj
Poglejmo nazaj, v čas, preden so pametni telefoni prevzeli naša življenja in smo veliko več brali – tudi knjige za samopomoč. Leta 1978 je dr. Richard Stuart opravil raziskavo, v kateri je sodelovalo skoraj 25.000 žensk, in ugotovil, da je 94 % diet neuspešnih.
Tri leta pozneje je dr. Robert Kohlenberg bolnikom z migreno ponudil brezplačne izvode svoje knjige o lajšanju migrene. Rezultat je bil odvračajoč – samo 20 % jih je prebralo knjigo, manj kot 5 % pa je upoštevalo nasvet. Manjkajoči dejavnik je bila implementacija.
Leta 2008 so raziskovalci analizirali 50 najbolje prodajanih knjig za samopomoč o anksioznosti, depresiji in travmah. Ignorirali so navdušene ocene na Amazonu in prosili psihologe s praktičnimi izkušnjami, da analizirajo vsebino.
Rezultati so bili osupljivi:
le 48 % jih vsebuje tehnike, ki temeljijo na dokazih
le 24 % jih je dalo napotke o tem, kako meriti napredek
samo 34 % se jih je osredotočilo na dolgoročne rešitve, namesto da bi nudilo hitre čustvene spodbude
Resničnost je zaskrbljujoča – večina knjig za samopomoč ni zasnovanih za trajne spremembe. Lahko navdihujejo, a navdih hitro zbledi.
Kdaj pride do spremembe?
Kljub temu milijoni ljudi prisegajo na te knjige. Mnogi si lastijo Davida Burnsa Feeling Good, ki je pripeljal do nadaljevanja Feeling Great. Ironično je, da so nekatere od najnižje uvrščenih knjig (Premagovanje tesnobe) skoraj enake najvišje uvrščenim (Nehajte biti obsedeni!)
Precenjujemo vpliv knjig za samopomoč in premalo priznavamo moč nestrukturiranih, samogeneriranih vpogledov – trenutkov jasnosti, ki ne potrebujejo avtorja, guruja ali terapevta.
Trenutek, ki prekine rutino
Albert Camus je to izrazil v Mitu o Sizifu. Ritmi vsakdanjega življenja – zbujanje, potovanje, delo, prehranjevanje, spanje – se zdijo samodejni, dokler nekaj ne zmoti toka.
“Zgodi se, da se kulisa podre. Prebujanje, tramvaj, štiri ure v pisarni ali tovarni, obrok, tramvaj, štiri ure dela, obrok, spanje in ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek in sobota v istem ritmu – tej poti je večinoma enostavno slediti. Toda nekega dne se pojavi “zakaj” in vse se začne v tisti utrujenosti, prežeti s čudenjem.” (Albert Camus)
Ta trenutek “zakaj” je čas, ko se začnejo resnične spremembe.
To spremembo lahko sproži karkoli – zamuda leta, bolečine v spodnjem delu hrbta ali nelagodje, ki ga čutite, ko gledate nekoga, ki živi življenje, ki si ga po tiho želite. To niso motnje; to so trenutki, ko se vaš um začne spraševati o tem, kar se je prej zdelo nespremenljivo.
Prava pot do spremembe
Industrija samopomoči uspeva s prodajo ideje o preobrazbi. Toda pogosto najbolj globoke spremembe prihajajo od znotraj:
Zaupajte naravnemu procesu svojega uma – sprememba se pogosto zgodi, ko se distancirate od problema; vaši možgani že delajo na alternativnem življenjskem načrtu in en naključen trenutek ga lahko odklene; bodite pozorni.
Iščite modrost, vendar bodite izbirčni – malo knjig za samopomoč ponuja prave besede ob pravem času; Če nekaj globoko odmeva z vami, ne analizirajte pretirano priljubljenosti ali verodostojnosti – samo uporabite to.
Bodite dovolj pogumni, da ukrepate – večina ljudi čuti trenutek »zakaj«, vendar ga ignorira; moč rutine je močna; vendar prava jasnost ne pride pogosto.
Če vaš um ponuja vpogled, imejte pogum, da ga raziščete.
Najboljše samopomoči ni v knjigah. To je trenutek, ko si dovolite videti – vidite življenje, ki ga živite, in se odločite, ali je to tisto, kar si res želite.
