Na izvršbe na socialno pomoč so včeraj opozorili tudi predstavniki romske skupnosti. Predsednik Sveta romske skupnosti RS Jožef Horvat Muc je dejal, da več deset Romov ni moglo dvigniti socialne pomoči, ker jim jo je zarubil Furs, pri čemer takšne razmere po njegovih besedah predstavljajo resno socialno tveganje. Da so bili prizadeti tudi posamezniki, je potrdil nekdanji novomeški romski svetnik Zoran Grm, ki mu je bil zasežen celoten znesek socialne pomoči, enako pa tudi njegovi partnerki.
Na Fursu pojasnjujejo, da so v zadnjih dneh izdali 1.275 sklepov o izvršbi zoper dolžnike, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neporavnane obveznosti iz prekrškovnih postopkov. Zakon dopušča izvršbo tudi na denarno socialno pomoč. Ob tem poudarjajo, da sklepi niso bili izdani zgolj Romom, temveč dolžnikom po vsej Sloveniji. Sklep o izvršbi prejmeta tako dolžnik kot banka, ki nato na podlagi sklepa odtegne sredstva z računa. Natančnih podatkov o tem, koliko izvršb se je nanašalo prav na socialno pomoč, na Fursu nimajo.
Zakon hkrati določa, da mora Furs o takšnih sklepih obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo. Vodja Centra za socialno delo Novo mesto Alen Pust je pojasnil, da bi moral center na podlagi socialnega položaja dolžnika presoditi, ali je izvršba sploh primerna oziroma ali bi bilo bolj smiselno, da se socialna pomoč izplačuje v naravi. V takšnem primeru izvršba ne bi bila mogoča, upravičenec pa bi pomoč prejemal v obliki konkretnih dobrin ali poravnavanja stroškov.
Na novomeškem centru so bili o izvršbah obveščeni le prek uporabnikov, ne pa neposredno s strani Fursa, od katerega niso prejeli dodatnih pojasnil ali podatkov o izvajanju zakona. Na Fursu za zdaj niso znali pojasniti, ali bi morali v teh primerih predhodno pridobiti mnenje centra za socialno delo, odgovor pa so napovedali za danes.
V Amnesty International Slovenije opozarjajo, da takšni ukrepi med prizadetimi krepijo občutek samovoljnega delovanja oblasti in kolektivnega kaznovanja skupnosti zaradi ravnanj posameznikov. Po njihovem mnenju to ne prispeva k večji varnosti, temveč dodatno potiska ranljive skupine na rob družbe. Direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel je ob tem poudarila, da posegi v človekove pravice brez ustreznega obveščanja in možnosti pravnega varstva pomenijo eno najresnejših kršitev temeljnih pravic.
