Piranske soline so eden najdragocenejših slovenskih naravnih biserov, ki že stoletja ohranjajo tradicijo pridelave soli po starodavnih metodah. Novi direktor družbe Soline, Pridelava soli d.o.o., Aleksander Valentin, se je po premoru (vodenja Turističnega združenja Portorož (TZP)) znova vrnil v domače okolje. Predstavil nam je svoj pogled na trenutno stanje solin, izzive, s katerimi se soočajo, in vizijo za prihodnost
Kakšni so prvi vtisi na novem položaju, funkcijo direktorja ste namreč prevzeli prvega julija letos …
Krajinski park Sečoveljske soline in družba Soline Pridelava soli d.o.o. s pridobljeno koncesijo za upravljanje Krajinskega parka so resnično edinstven proizvodni kompleks, ki zahteva izjemno skrbnost in predanost. Gre za unikatno območje, ki predstvalja neizmerni potencial. Pri nas namreč še vedno uporabljamo tradicionalne metode pridelave morske soli, kot so jih poznali že naši predniki. Naša sol, pridelana na petoli, je čista, bela in vsebuje bogato mineralno sestavo, kar ji daje poseben okus in kakovost. Moj prvi vtis je vsekakor, da imajo soline ogromen potencial, ki ga lahko še nadgradimo, zlasti v izvozu in prepoznavnosti na tujih trgih
Menite, da so Sečoveljske soline in Piranska sol dovolj prepoznavne v tujini?
Naša sol je v Sloveniji dobro poznana, medtem ko je v nekaterih delih sveta še vedno premalo. Mislim, da je v tem velik potencial, zato smo si povečanje izvoza zadali kot enega ključnih ciljev. Prepričan sem, da imamo veliko priložnosti za odprtje novih tržnih kanalov in povečanje izvoza. Naš izdelek ima visoko dodano vrednost, potencial vidim zlasti v vrhunski kulinariki, zato menim, da lahko z dobrim načrtovanjem in učinkovitim trženjem dosežemo še več
Pa količine soli, ki jo pridelate, sploh zadostujejo morebitnemu povečanju izvoza na tuje trge
Res je, da je zaradi nepredvidljivih vremenskih razmer, ki vplivajo na naš način proizvodnje, soli v zadnjih letih premalo. Pridelava soli je namreč močno odvisna od naravnih pogojev, predvsem od vremena. V zadnjih letih se je zaradi pogostih in močnih nalivov količina pridelane soli zmanjšala. Če smo v preteklih letih pridelali približno 2500 ton letno, jo zdaj tisoč ton ali malo več. To nas vsekakor omejuje pri možnosti izvoza, si pa želimo, da bi več soli izvozili in zanjo dosegli višjo ceno. Trenutno v Sloveniji ostane približno 80 odstotkov naše soli, preostalih 20 pa izvozimo. Moja želja je povečati delež izvoza na vsaj 50 odstotkov ali celo več. Usmeriti se želimo v segmente, ki prinašajo večjo dodano vrednost, zlasti tiste, ki so za kakovostno sol, kot je naša, pripravljeni plačati več.
Kako bi ljudem preprosto pojasnili, zakaj je vredno kupiti Piransko sol in zanjo plačati več od običajne soli, ki jo najdemo na trgovskih policah?
Naša sol ni zgolj natrijev klorid, kot so ostale soli, ki jih najdemo na trgovskih policah. Ker pridelujemo sol na petoli oziroma na naravni podlagi v kristalizacijskih bazenih solin, je sestavljena iz mineralov, mikroorganizmov in drugih snovi, ki deluje kot filter ter zagotavlja čistost in kakovost pridelane soli, naša sol tako vsebuje še veliko drugih mineralov in organskih spojin, ki jih druge soli nimajo. Ta bogata sestava daje naši soli edinstven okus, ki je milejši in bolj prijeten. Razlika je tudi v teksturi in videzu, kar našo sol naredi za idealno izbiro v vrhunski kulinariki. Solni cvet, ki je še posebej cenjen, pa se odlikuje s posebnim načinom kristalizacije. Na površini vode se pri solnem cvetu namesto klasičnih kockastih kristalov oblikujejo piramidasti kristali, ki so naravno bolj fini in mehkejši. Zaradi te svoje finosti ima solni cvet tudi drugačno, bolj subtilno slanost in vsebuje več primesi mineralov in drugih elementov. Pridelava solnega cveta zahteva izjemno natančnost in veliko ročnega dela, saj je potrebno paziti, da se kristali nežno poberejo s površine kristalizacijskih bazenov, ne da bi jih poškodovali. Vsak gram solnega cveta je skrbno ročno pregledan in očiščen vseh nečistoč, nato pa ročno pakiran v embalažo. Ta edinstveni postopek pridelave in pakiranja daje solnemu cvetu visoko dodano vrednost, zaradi česar je nepogrešljiva začimba za zaključevanje najprestižnejših jedi, zato je tudi njegova cena bistveno višja od ostalih, običajnih soli.
Letošnja sezona pridelave soli se je začela nekoliko kasneje, kakšna bo letošnja letina?
Res je, letošnja sezona se je začela z zamudo, in sicer zaradi deževja maja in junija, kar je podaljšalo prvi proces priprave slanice. Na začetku julija smo končno lahko začeli pobirati sol in zdaj delo poteka kar na polno. Kljub temu se je poleti dvakrat zgodilo, da smo zaradi vremena morali proces za kakšen dan ustaviti, vendar smo imeli na račun ugodnih vremenskih razmer v juliju na srečo dovolj pripravljene slanice. Ugodno vreme je tako držalo vse do prve polovice septembra, nakar so močni nalivi, v katerih je padlo preko 200 mm dežja na kvadratni meter, sezono pobiranja soli zelo na hitro ustavili. Vremenska ujma je namreč do take mere zmehčala teren, da se ponovna vzpostavitev pridelave letos ne izplača več.
Kaj to pomeni, če govoriva v številka?
Lani smo pridelali približno 700 ton jedilne soli, kar je bilo nekoliko pod povprečjem. Letos smo v skladišča pospravili 1.250 ton soli, ki je zelo visoke kakovosti, kar je, ob pomanjkanju kadra, kar dober rezultat. Še posebej, če temu dodam še 24 ton pobranega solnega cveta. Vsekakor, bi ob teh rezultatih rad pohvalil pridne roke in delo naših solinarjev.
Koliko ljudi je zaposlenih v vašem podjetju in kako se soočate z morebitnimi kadrovskimi izzivi?
Trenutno imamo v podjetju približno 90 zaposlenih, ki delujejo v različnih segmentih poslovanja, saj pokrivamo širok spekter disciplin. Največ zaposlenih je seveda v pridelavi soli, kjer imamo okoli 19 delavcev, solinarjev je devet, poleg tega pa sodelujemo tudi z nekaj sezonskimi delavci. Ker sami proizvajamo tudi vse začimbne soli, imamo tudi posebno ekipo, ki je specializirana za mešanje in pripravo teh izdelkov. Poleg tega imamo ekipo v skladiščih in transportu ter ekipo, ki skrbi za prodajo. Naša maloprodaja obsega več prodajaln po Sloveniji, v Piranu, Portorožu, Kopru, Ljubljani in na Bledu ter uspešno spletno trgovino, prek katere naše izdelke pošiljamo po vsej Evropi. Pomemben del podjetja je tudi razvojna ekipa, ki skrbi za nove jedilne produkte, kozmetiko in druge inovacije, kot so čokolade in soli z različnimi okusi. Posebno pozornost posvečamo tudi vzdrževanju solin, kjer skupaj z ministrstvom za naravne vire in prostor skrbimo, da naši nasipi zdržijo vse vremenske pogoje. Ta del podjetja je ključen, saj brez pravilno vzdrževanih nasipov soline ne bi mogle delovati. Naravovarstvo je prav tako pomemben del našega posla, saj skrbimo za ohranjanje Krajinskega parka Sečoveljske soline. Del ekipe skrbi za sprejem obiskovalcev, vodenja in organizacijo večjih turističnih skupin, skupina sodelavcev pa je zadolžena za talasso del oziroma Lepo Vido. Kar zadeva kadrovske izzive, se zavedamo, da je zanimanje za poklic solinarja danes manjše. Naš cilj je strukturirati proces ohranjanja te tradicije in ponovno vzbuditi zanimanje za poklic solinarja. Veseli nas, da se veliko mladih solinarjev, ki delajo pri nas, zavezuje k delu v naravi in črpa inspiracijo iz tega edinstvenega okolja. Radi bi vzpostavili trajnosten proces izobraževanja novih solinarjev in obudili spoštovanje do tega poklica, saj je solinarstvo zahtevno, a tudi izjemno pomembno delo, ki prinaša veliko zadovoljstva.
Najbrž je ena od prednosti poklica solinarja tudi ta, da si ves čas v stiku z naravo in nimaš fiksnega urnika?
Res je, to je ena izmed velikih prednosti tega poklica. Zanimivo je opaziti, da veliko mladih solinarjev, ki delajo pri nas, išče ravno to – stik z naravo in svobodo, ki jo takšno delo prinaša. V resnici si solinarji sami določajo urnik in procese dela, kar jim omogoča veliko avtonomije. Seveda je poleti delo nekoliko bolj zahtevno, saj je treba biti prisoten na solinskem polju zjutraj in zvečer, ko se obravnavajo vodni režimi znotraj solnega fonda. A ritem, ki ga narekuje narava, mnogim prinaša zadovoljstvo. Zanimivo je tudi, da je med solinarji veliko umetniških duš, ki v tej naravi in okolju črpajo inspiracijo za svoje kulturno ustvarjanje. To je nov fenomen, ki ga opažamo pri nas, in kaže, kako poseben je ta poklic. Tako je denimo eden od naših sodelavcev francoski slikar, ki je združil svojo strast do solinarstva in umetnosti. Ta preplet obeh ljubezni je pripeljal do izjemne razstave, ki smo jo postavili v naši galeriji. To je le en primer, kako se poklic solinarja razvija in spreminja – gre za poklic, ki privlači ljudi, ki radi delajo z naravo in nimajo težav s fizičnim delom na vročem soncu. Naša želja je, da v prihodnje še naprej gradimo to tradicijo, okrepimo pripadnost in spoštovanje do solinarstva ter omogočimo mladim generacijam, da se izobražujejo in nadaljujejo to pomembno delo. Omenil bi sodelovanje z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper (ZRS), ki na enem od naših polj v solinah izvaja raziskavo o tem, kako poteka prenos znanja med naravo in človekom. Namen te raziskave je, da do leta 2026 razvijemo strukturiran program, ki bo omogočal učinkovito delitev in prenos tega dragocenega znanja naprej. Veliko naših starejših, izkušenih solinarjev se je namreč že upokojilo, zato se soočamo z izzivom, kako nadomestiti ta manjko znanja. Naša naloga je vzpostaviti mentor stvo in izobraževalne programe, ki bodo mlajšim generacijam omogočili, da nadaljujejo to pomembno delo in ohranijo tradicijo pridelave soli v naših solinah.
Omenili ste projekt Lepe Vide, ki je zaživel pred dobrimi desetimi leti in je tako med domačini kot tudi turisti zelo priljubljen. Imate v načrtu morda širitev oziroma morebitno nadgradnjo projekta z možnostjo nastanitev?
Projekt Lepe Vide se je res zelo dobro prijel in naša glavna želja je, da bi Lepo Vido naredili še bolj atraktivno, jo pozicionirali kot res unikatno. Razvoja prenočitvenih zmogljivosti znotraj solin zaenkrat ne načrtujemo, nenazadnje gre za Krajinski park, bilo pa bi idealno, če bi lahko ta izdelek še bolj povezali s turizmom v bližnjih krajih, kot je Portorož. Dotaknila sva se področja turizma, na katerem ste bili aktivni do nedavnega.
Kako so soline vključene v turistično ponudbo Slovenije in kakšni so vaši načrti za prihodnji razvoj turizma v solinah?
Sečoveljske soline so resnično eden najbolj unikatnih turističnih produktov, ki jih Slovenija lahko ponudi. Poleg mestnega jedra Pirana so soline ena glavnih znamenitosti tega območja. Z vzpostavitvijo Krajinskega Parka Sečoveljske Soline pred nekaj več kot 20 leti in v sodelovanju z Muzejem Solinarstva smo Soline odprli obiskovalcem ter s tem izkušnjo tradicionalnega solinarstva in naravnega bogastva parka združili v unikatno doživetje, ki je pomembno obogatil turistično ponudbo Slovenske Istre. Naša želja je, da še naprej razvijamo ta del in kar najbolje izkoristimo možnosti, ki jih ponuja prostor. Kar se tiče načrtov za prihodnost, vsekakor želimo prenoviti naš multimedijski center, ki je bil eden najboljših na tem območju pred 15 ali 20 leti, danes pa je zastarel, zato bo potrebno vlagati v njegovo prenovo in posodobitev, da bo lahko sledil sodobnim trendom in tehnologijam, kot je razširjena resničnost. Letos smo postali tudi člani Turističnega združenja Portorož, kar bo še dodatno okrepilo naše sodelovanje z lokalno turistično skupnostjo. Osredotočamo se predvsem na luksuzni segment turizma, saj želimo naše proizvode in izkušnje uvrstiti na najvišjo raven. Izpostaviti moram, da vsa sredstva, ki jih pridobimo z naslova turističnega obiska solin, vračamo nazaj v park in v vzdrževanje solin. Naš cilj na tem področju ni dobiček, temveč ohranjanje in razvoj solin kot naravne in kulturne dediščine. S tem zagotavljamo, da ostanemo pomemben habitat in privlačna turistična destinacija, ki prispeva k dolgoročni trajnosti tega edinstvenega okolja.
