Spletne prevare so ena najhitreje rastočih oblik kriminalitete. Zaradi vse večje uporabe spleta in digitalnih storitev se število prijavljenih primerov spletnih goljufij vsako leto povečuje. Policijska uprava Koper se sooča z izzivi, povezanimi s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem teh kaznivih dejanj.
Kot je na današnji novinarski konferenci v Kopru povedal Črtomir Kuret iz sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper, so na območju Policijske uprave Koper v letu 2024 zabeležili 190 primerov spletnih goljufij, v katerih so bili posamezniki ogoljufani za skupaj več kot dva milijona evrov. Številke strmo naraščajo: v letu 2022 so obravnavali 71 prijav goljufij, leto pozneje pa 118, je povedal.
Ustanovili so delovno skupino
Koprski policisti so zato novembra lani ustanovili delovno skupino za preiskovanje spletnih goljufij, v kateri delujejo policisti in kriminalisti specialisti s področja računalniške kriminalitete. Glavni cilji skupine so predvsem hitro odzivanje na prijave spletnih goljufij in poenotenje preiskav z istimi značilnostmi. Trenutno obravnavajo okrog 80 prijavljenih goljufij, katerih skupna škoda znaša okrog 400.000 evrov. Kot opažajo, poti ukradenega denarja največkrat vodijo v tujino.
Ne nasedajte!
Kuret je izpostavil pet vrst goljufij, s katerimi se najpogosteje soočajo. Gre za lažna e-sporočila ali spletne strani, ki poskušajo od uporabnika pridobiti občutljive podatke, kot so bančni podatki in gesla, lažne investicijske ponudbe, ki obljubljajo visoke donose z nizkimi tveganji, ogromno pa je tudi tako imenovanih goljufij BEC, kjer storilci prestrežejo e-korespondenco podjetij in v sklopu obstoječega ali novega posla spremenijo številko bančnega računa, kamor je treba nakazati denar.
Prav tako beležijo številne spletne prevare prek družbenih omrežij, kamor sodijo tudi romantične goljufije, in lažne spletne trgovine, ki ponujajo poceni izdelke, ki jih uporabnik ne prejme ali pa so te izredno slabe kakovosti.
Tudi banke aktivno sodelujejo pri ozaveščanju strank
Tudi banke aktivno sodelujejo pri ozaveščanju strank prek Združenja bank Slovenije, SI-CERT, ter spletnih platform, kot sta Varni na internetu in Pazi.se. Kljub številnim varnostnim ukrepom in orodjem pa še vedno prihaja do prevar, zato je izjemno pomembno, da komitenti spremljajo varnostna obvestila in se nenehno izobražujejo o varni uporabi spletnega bančništva.
Če obstaja sum na prevaro v spletni ali mobilni banki, je ključno, da banko obvestite čim prej. V primeru suma zlorabe v spletni banki je priporočljivo se takoj prijaviti v mobilno banko, saj s tem lahko prekinete morebitno sejo prevaranta v spletni banki. Če pa sumite, da ste bili žrtev spletne bančne prevare, lahko reklamacijo ali sum neupravičene transakcije prijavite svojemu skrbniku ali osebno v poslovalnici. Pomembno je, da to storite čim prej.
Banke tega nikoli ne zahtevajo
Pomembno je vedeti tudi, da banke ali hranilnice nikoli ne zahtevajo, da bi stranke vnašale svoje prijavne podatke ali podatke o karticah v spletne povezave, poslane prek elektronskih ali SMS-sporočil. To je lahko prvi znak spletne prevare. Če dvomite o verodostojnosti prejetega sporočila, ga raje vedno preverite neposredno pri svoji banki ali hranilnici.
Spletne prevare – kako ravnati?
Vodja službe varnosti na Intesa Sanpaolo Bank Đani Begić je poudaril, da prevaranti postajajo vse iznajdljivejši. Zaradi čedalje večje rabe umetne inteligence pa se potencialni oškodovanci ne morejo več zanašati na pravila, kot so veljala še pred nekaj leti. “Ni več vprašanje, če, ampak kdaj nas bo prevara doletela”, je dejal. Opozoril je na možnosti zaščite, ki jih uporabnikom bančnih kartic ponujajo banke.
Spomnil je, da lahko omejimo višino zneska glede na en nakup, prav tako lahko nakupe omejimo na geolokacijo, torej jih opravljamo zgolj na nekem geografskem območju, prav tako pa lahko iz svoje bančne kartice kreiramo virtualno kartico, ki jo lahko uporabimo zgolj enkrat. Dobro možnost za zaščito predstavljajo tudi predplačniške kartice, kamor naložimo manjše količine denarja.
Previdnost bo še pomembnejša
Begić je opozoril tudi na to, da ima še vedno ogromno bančnih uporabnikov dnevni in mesečni limit porabe nastavljen na vrtoglavo visoke zneske, ki jih načeloma nikoli ne potrebujemo. “Govorimo tudi o več deset tisoč evrih. Tudi v denarnici ne nosimo toliko denarja, zato je nesmiselno, da imamo na bančnem računu nastavljen tak limit,” opozarja.
Kot Begić bistvenega pomena je izpostavil, da oškodovanec banki nemudoma prijavi goljufijo, saj ima banka pri tem, da nakazilo zaustavi, zelo skopo odmerjen čas. Ob tem je spomnil, da bo v prihodnosti, predvidoma že od oktobra, večina nakazil potekala prek instantnega nakazovanja, kjer bo nakazilo opravljeno v nekaj sekundah, zaradi česar je previdnost pri nakazovanju denarja še toliko pomembnejša.
Primer spletne prevare si lahko pogledate tdui v spodnjem videu:
