Splošna plovba je bila ustanovljena leta 1954 in je začela poslovati z eno samo ladjo. Kmalu zatem, tri leta kasneje, je bila ustanovljena tudi Luka Koper. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je podjetje postalo drugi največji jugoslovanski ladjar, konec sedemdesetih pa je zaposlovalo že več kot 1600 ljudi. Njegove ladje so nosile imena slovenskih mest in so plule po svetovnih morjih.
Po osamosvojitvi Slovenije je družba izgubila zaledje za linijsko poslovanje in se je morala preusmeriti na prevoze razsutih tovorov. Pestila so jo tudi visoka posojila za nakup ladij, najeta na Japonskem. Država se je leta 1995 zavezala, da bo pomagala pri odplačevanju dolgov, v zameno pa je postala edini lastnik podjetja.
Preobrat se je zgodil leta 2004 ob 50. obletnici. Zaradi ugodnih tržnih razmer je skupina ustvarila rekordnih 15 milijonov evrov dobička in se lotila obnove flote. Kmalu zatem se je začel boj za lastništvo. Nemški ladjar Döhle, ki je podjetju že v devetdesetih priskočil na pomoč, je izrazil interes za delež. Država je svoj delež leta 2005 uvrstila na seznam za prodajo. Nemci so najprej pridobili petinski delež, leta 2007 pa so postali večinski lastniki.
Ob prodaji leta 2007 si je država zagotovila opcijo za preostali 25-odstotni delež, ki ga je leta 2012 – kljub nasprotovanju takratnega predsednika uprave Egona Bandlja – tudi uveljavila. Po tem se je poslovanje hitro poslabšalo. Prihodki skupine so med letoma 2013 in 2016 padli z več kot sto na zgolj 35 milijonov evrov, družba pa je v tem obdobju ustvarila okoli 145 milijonov evrov izgube, predvsem zaradi prodaje ladij in oslabitev njihove vrednosti.
Leta 2022 je sledilo množično odpuščanje. Leta 2023 je bila prodana ladja Pohorje, zadnja v floti s slovenskim imenom. Lani pa je podjetje unovčilo še zadnje večje premoženje – poslovno stavbo in vilo San Marco v Portorožu. Poslovno stavbo je kupil poslovnež Peter Polič.
Z izbrisom iz registra je v zgodovino odšel še eden od nekdanjih gospodarskih temeljev slovenske Istre.
