Strmčnik je na današnji novinarski konferenci predstavil gradivo, ki po njegovih besedah vsebuje »zaskrbljujoče« načrte družbe Luka Koper za vzpostavitev tankerskega pristanišča sredi koprskega zaliva.
V Občini Ankaran opozarjajo, da jih Mestna občina Koper pri načrtovanju in sprejemanju odločitev, povezanih z razvojem Luke Koper, vse bolj postavlja na stranski tir. Med razlogi za zaostritev odnosov navajajo tudi omejen dostop do dokumentacije in informacij, povezanih s pristaniškimi projekti. Luka Koper in Ministrstvo za infrastrukturo je namreč Občini Ankaran zavrnila dostop do Programa razvoja Luke Koper. V Ankaranu poudarjajo, da od leta 2015 nimajo več dostopa do določenih informacij, povezanih z načrtovanjem razvoja pristanišča. Tudi letos so vložili zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, vendar je bila ta zavrnjena.
Po Strmčnikovih besedah naj bi načrti predvidevali izgradnjo novega priveza za tankerje v Luki Koper, ki bi segal približno 830 metrov v koprski zaliv. Kot je poudaril, gre za obsežen in kompleksen poseg v prostor. »Absurdno je tudi to, da je Mestna občina Koper leta 2012 sprejela odlok, s katerim je nasprotovala gradnji plinskega terminala,« je dejal Strmčnik in dodal, da se danes pojavljajo načrti, ki predvidevajo omenjene dejavnosti.
V Občini Ankaran zato načrtom odločno nasprotujejo. Konec maja so vložili pobudo proti vzpostavitvi tankerskih privezov za mednarodni promet na območju Mestne občine Koper. Ankaranski občinski svetniki so sklep podprli soglasno, ob tem pa pozvali tudi ostale občine slovenske Istre, naj se pobudi pridružijo.
V ospredju občinske meje
Občina Ankaran, najmlajša občina v Sloveniji, je bila ustanovljena leta 2011. Ob njenem nastanku so bile natančno določene tudi občinske meje in naselja, ki sodijo v njeno pristojnost.
Hkrati je opozoril na problem spreminjanja občinskih meja. Koprska občina je namreč nedavno vložila tožbo, s katero bi mejo med občinama z reke Rižane prestavila na Jadransko cesto. Občina Ankaran bi tako izgubila tretjino svojega ozemlja ter ostala brez pomembnih sredstev iz naslova stavbnega zemljišča in pristaniških koncesij.
Strmčnik tožbo koprske občine vidi kot poskus izključitve Ankarana iz postopkov odločanja o prihodnosti Luke Koper, kar naj bi snovali odločevalci v Ljubljani. “Če je že občina nastala, naj jo pač imajo, vendar bo tako okrnjena, da na načrte razvoja in širitve pristanišča tudi formalno več ne bo mogla vplivati,” je opisal, kako vidi njihovo razmišljanje.
