Občina Ankaran je te dni odklopila elektriko in vodo Športnemu društvu Katarina. Elektriko in vodo naj bi jim po naših znanih podatkih zaprli glede na zagotovilo s strani vodstva Direkcije RS za vode, ki naj bi bil tudi upravljalec nepremičnine s parcelno številko 1358 k.o. Oltra, kjer naj bi omenjeno športno društvo nezakonito izvajalo svoje aktivnosti.
Gre za športno društvo, ki ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju Mestne občine Koper, ki mu ga je podelilo Minstrstvo za šolstvo, vsako leto pa na svojih igriščih gosti vojake Slovenske vojske, policiste, Rdeči križ, gasilce, osnovne šole, različna podjetja in posameznike ter različna državna prvenstva, ki zaradi nastale situacije ne more delovati. Začasno so problematiko z elektriko rešili tako, da so reflektorje, ki razsvetljujejo igrišča za odbojko na mivki priklopili na agregat. Pogovarjali smo se s predstavnikom društva Alojzem Gecem, ki nam je zaupal, da naj bi občina poleg tega od društva zahtevala dogovor, da naj bi se skupno odločali kdo in kdaj bo uporabljal igrišča, na kar Športno društvo Katarina sprva ni pristalo, a na koncu kljub temu popustilo.
Jabolko spora okrepčevalnica
Jabolko spora naj bi še vedno ostajala okrepčevalnica, ki naj bi stala na državni parceli, in sicer nezakonito. Tako električno napeljavo kot vodovodno napeljavo, ki se nahaja na tem območju, pa je občina podedovala, ko se je odcepila od Mestne občine Koper. »Takrat smo občino pozvali, da si to želimo urediti, vendar do tega ni prišlo. Tako smo te dni z občine prejeli Obvestilo o prenehanju zagotavljanja oskrbe z električno energijo in vodo, kjer so navedli, da so na podlagi zagotovila na sestanku z vodstvom Direkcije RS za vode ugotovili, da delujemo nezakonito in nam bodo odklopili navedeno.«
Član društva, gospod Alojz Gec nam je povedal, da je društvo že dlje časa v sporu z občino oziroma ankaranskim županom Gregorjem Strmčnikom. »Vse kar smo želeli je, da bi občina tudi na področju športa napredovala in pomagala društvom, vendar se to ni zgodilo. Danes smo zato tam, kjer smo.«
Naj spomnimo, da so društva glede na 13. člen Zakona o športu ustanovila Športno zvezo Ankaran, ki bi podala svoje mnenje glede na odlok o delovanju športnih društev, ko ga lokalna skupnost oblikuje. Takrat se župan Gregor Strmčnik s tem ni strinjal, še več, po besedah gospoda Geca je občina društvom v Ankaranu posredovala sporočilo, da morajo nujno prenehati z aktivnostmi športne zveze v primeru, da želijo še naprej dobro sodelovati z občino. Nato naj bi se po besedah Geca župan Strmčnik povezal s Športnim društvom Ankaran, ki je podalo pritožbo glede ustanovljene zveze in njenega imena (Športna zveza Ankaran), na upravno enoto in na ministrstvo za notranje zadeve, vendar so pritožbo zavrnili in vendar se tu niso ustavili, ampak stvari pripeljali do upravnega sodišča v Novi Gorici, kjer postopki o tem, ali je odločba o registraciji zveze zakonita, še vedno potekajo. Ob tem je Gec poudaril, da je bila “športna zveza v prvi vrsti ustanovljena predvsem zato, da bi lahko dobro sodelovali in pridobili denar iz fundacije za šport in smo tudi ga, kar 7.200 evrov, in sicer za program Šport za starejše. Nikakor ni bil naš namen, da bi županu kravžljali živce.” Ne glede na vse je nato občina ustanovila Zvezo športnih društev Klif Ankaran. Katera zveza bo občinska pa odloča Olimpijski komite, ki še ni podal uradne odločitve.
Grožnje, šikaniranje in diskriminacija
Tako nam je Gec ob odklopu elektrike in vode društvu zaupal: “Vsakega, ki je proti občini čakajo grožnje, šikaniranje in diskriminacija. Sam sem občino že prijavljal določenim organom, in sicer zaradi diskriminatorne delitve denarja, protizakonitih razpisov … Po drugi strani sem se jim pa poskusil pomagati in jim celo ponudil, kar se mojega znanja tiče, pomoč glede zaščite in reševanja problematike občinskih privezov, predvsem pa pri sestavi odlokov v povezavi s to problematiko, vendar so moji predlogi pri županu naleteli na gluha ušesa, saj naj po njegovih besedah, društvom ne bi zaupal – po njegovem ne premorejo dobrega vodstvenega kadra. V času, ko se je ustanovila nova občina Ankaran smo namreč tudi Športna društva pričakovala, da se bo stanje za nas izboljšalo in vendar smo vedno naleteli na negativen odziv. Občina še danes nima narejene strategije za razvoj športa.”
Poleg tega naj bi se po besedah Geca Športno društvo Katarina prijavljalo na različne občinske razpise, namenjene športnim društvom, preko katerih so na začetku sicer dobili nekaj denarja, danes pa jim je občina financiranje v celoti odrezala. Kljub temu se društvo po njegovih besedah ni vmešavalo v odločitve občine, vse do trenutka, ko naj bi jim namerno odklopili elektriko in vodo, predvsem na podlagi tega, da so neposlušni. Drugim športnim društvom pa naj med drugim ne bi dovoljevali vpisa v športno zvezo Ankaran, če želijo pridobivati sredstva iz razpisov, kar naj bi Alojz Gec imel tudi pisno dokazano.
Da gre za pomembno društvo v ankaranski občini po besedah Alojza priča tudi to, da ga vsako leto obišče več obiskovalcev, ki pa se danes nimajo možnosti niti stuširati in to na območju javnih tušev, ki so za turiste, kopalce in vse, ki se ukvarjajo z vodnimi športi še kako pomembni. »Zgodilo se je, da so dobesedno odgnali skupino italijanskih turistov, ki so se želeli po aktivnosti stuširati, kar je nesprejemljivo, saj ljudem s takim obnašanjem dajemo občutek, da pri nas niso dobrodošli in zaželeni, medtem ko se želimo iti turistično obmorsko mesto. Poleg tega so na izgubi tudi vsi otroci, ki prihajajo k nam, tudi tisti iz Italije – gre za zamejske otroke (Slovence), ki že 12 let prihajajo k nam trenirati. Še več, kot navaja občina, jim enostavno ni v interesu, da bi pri nas trenirali tudi tuji gostje. Poleg tega je občina postavila svoja igrišča, in sicer na območju DPN-ja (državno prostorsko območje), ki pa vsaj po mojih informacijah nikakor ni namenjeno tej dejavnosti.«
Kaj pa ostala društva?
Kot zanimivo dejstvo Gec izpostavlja, da je tu še šest drugih društev, ki prav tako stojijo na parcelah, ki so v državni lasti in imajo prav tako speljan isti vodovod in elektriko kot Športno društvo Katarina. Poleg tega tudi vsa našteta društva nimajo urejenega statusa z državo, vodo in elektriko pa je občina odklopila le ŠD Katarina.
ŠD Katarina je tako na sodišču vložilo zahtevek za motenje posesti, da se ponovno vzpostavita tako povezava do elektrike kot do vode, da se kaos, ki je ob vsem tem nastal uredi, medtem ko so na občino poslali dopis o tem, da v društvu prihaja do nepopravljive škode, saj imajo z nekaterimi institucijami podpisane tudi pogodbe o uporabi igrišč. Tako bodo te dni, ko gostujejo 250 vojakov iz Cerkelj, težavo z elektriko reševali z agregati, kar se vode tiče, se bodo morali pa žal znajti drugače in po vodo iti drugam.
Odziv občine Ankaran
Po odgovore o nastali situaciji smo se obrnili tudi na Občino Ankaran in Direkcijo RS za vode. Občina Ankaran je zapisala:
Odločitev Občine Ankaran za odklop infrastrukture (voda, elektrika) na območju Sv. Katarine, kjer deluje ŠD Katarina, je usklajena z upravljavcem zemljišča, Direkcijo RS za vode. Ker parcela ostaja v lastništvu RS, Občina Ankaran nima pravne podlage za zagotavljanje infrastrukture in kritje obratovalnih stroškov omenjenemu društvu. Glede na načrtovano vzpostavitev Športno rekreacijskega parka (ŠRP) Sv. Katarina, Občina Ankaran aktivnosti na tem območju, kljub še neurejenim lastninskim razmeram, usmerja v zagotavljanje ugodnih razmer za uporabnikein omogočanje nemotenega izvajanja športno-rekreacijskih aktivnosti tam delujočih društev.
Odločitev Občine Ankaran za odklop infrastrukture (voda, elektrika) na območju Sv. Katarine, kjer deluje Športno društvo Katarina, je usklajena z upravljavcem zemljišča, Direkcijo RS za vode, in je bila sprejeta po tehtnem razmisleku in temeljiti presoji razmer. Občina Ankaran, ki je že predstavila načrt ureditve športno rekreacijskega parka (ŠRP) Sv. Katarina, je skladno s tem pristopila k urejanju lastniških razmerij z RS za potrebe nadaljnjega razvoja krajevnega pristanišča in športne dejavnosti na območju ŠRP Sv. Katarina.Tako so z Ministrstvom za infrastrukturo v usklajevanju podrobnosti glede izpolnitve obveze RS za prenos lastninske pravice na Občino Ankaran za nepremičnini s parc.št. 920/3 in 920/4, obe k.o. Ankaran, kot dogovorjeno ob sklepanju pogodbe za prodajo nepremičnin RS za izgradnjo novega vhoda v tovorno pristanišče (Serminski vhod).
Žal pa ni uspela s pobudo, ki jo je podala Direkciji RS za vode, saj je slednjana pobudo Občine Ankaranza parcelacijo in prenos lastninske pravice na delu vodnega zemljišča s parc. št. 1358/0, k.o. Oltra (z dne 3. 5. 2018) izdala odklonilno mnenje dne 10. 4. 2019. Na podlagi jasno izraženega dejstva, da predmetno zemljišče ne bo prešlo v lastninsko pravico Občine Ankaran in da upravljavec zemljišča ni podal soglasja za izvajanje športne in gostinske dejavnosti, je Občina Ankaran sprejela odločitev o prekinitvi dobave vode in elektrike za društvo, ki deluje na tej parceli. Obvestilo o prenehanju zagotavljanja oskrbe z električno energijo in vodo je bilo društvu poslano 10. junija 2019. Za vse dogovore o bodoči ureditvi delovanja na tej parceli se mora društvo oz. uporabnik obrniti na lastnika (RS) oziroma upravljavca zemljišča. Občina Ankaran je tudi v letu 2019 sofinancirala društva na področju športa in družbenih dejavnosti; skupno je v ta namen namenila približno 170.000EUR. Od tega je enajstim športnim društvom, ki so izpolnjevala javno objavljene pogoje za dodelitev sredstev, namenila skupno dobrih 100.000 EUR. Na letošnji razpis se ŠD Katarina ni prijavilo.
Poleg sofinanciranja izvajanja dejavnosti društev je na samem območju ŠRP Sv. Katarina do sedaj izvedla kar nekaj interventnih investicij v urejanje infrastrukture na nepremičninah v lasti občine: ureditev treh novih igrišč za odbojko na mivki, ureditev sestava zabojnikov za potrebe nogometa (slačilnice in spremljevalni tehnični prostori, javne sanitarije, tuši), uredila pa je tudi hišno črpališče odpadnih voda za potrebe nogometa in gostinskega obrata.Prav tako občina vlaga v podporne dejavnosti, in sicer skrbi za obratovanje občinske športne infrastrukture, torej za redno vzdrževanje kot tudi za oddajo igrišč v uporabo, kjer se uporablja prednostna lista uporabnikov v skladu s povabilom k prijavi za rezervacijo terminov za občasno uporabo igrišč v letu 2019. Poleg tega občina skrbi za obratovanje javnih sanitarij (wc, zunanji in notranji tuši), urejanje zelenih površin in parkirišč ter javno snago. V podporo in kot dopolnitev športnim dejavnostim, ki seizvajajo na tem območju, občina zagotavlja tudi letos posodobljen gostinski obrat.
Odziv Direkcije RS za vode:
Podatek, da je omenjena parcela v lasti države, drži. Gre za morsko vodno in priobalno zemljišče, s katerim upravlja Direkcija RS za vode. Za zemljišče velja pravni režim 21. člena Zakona o vodah in prepoved poseganja v prostor skladno z 37. členom Zakona o vodah:
– 21. člen Zakona o vodah
(1) Naravno in grajeno vodno javno dobro (v nadaljnjem besedilu: vodno dobro) lahko na način in ob pogojih, ki jih določa ta zakon, uporablja vsakdo tako, da ne vpliva škodljivo na vode, vodni režim in naravno ravnovesje vodnih ter obvodnih ekosistemov in ne omejuje enake pravice drugim (v nadaljnjem besedilu: splošna raba).
(2) Posebna raba vodnega dobra je mogoča samo na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije ob izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka, in če bistveno ne omejuje splošne rabe.
(3) Vodno dobro se lahko uporablja le tako, da nista ogrožena njegova substanca in izključena njegova naravna vloga.
(8) Vodno zemljišče v lasti države ni v pravnem prometu.
– 37. člen Zakona o vodah
Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
- gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo ter z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, če izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka tega člena,
- gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
- ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
- ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
- gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje posebne rabe vode nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
- gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in
- gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
“Na omenjeni parceli tudi nismo podelili nobene vodne pravice,” zagotavljajo na Direkciji RS za vode in dodali: “Glede omenjene parcele imamo pri nas v reševanju vlogo Občine Ankaran za brezplačni prenos. Ob ogledu zemljišča, ki je potekalo konec marca, so predstavniki Direkcije RS za vode ugotovili, da je zemljišče deloma zasedeno z objekti, ki onemogočajo prost dostop na javno dobro. Z ugotovitvami smo seznanili občino.”
Glede navedenega je v teku preverba stanja na terenu preko koncesionarja Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.o.o., ki ukrepa v skladu s pooblastili, ki jih ima v okviru vodovarstvenega nadzora.
