Srbija izgnala več tujih nevladnikov, tudi Slovenko: Hrvaška s protestno noto, kaj pa Slovenija?

Srbska policija je iz države izgnala več tujih nevladnikov, udeležencev delavnice za nevladne organizacije v Beogradu, in jim za eno leto prepovedala vstop v državo. Po zaslišanju na policijski postaji so morali v 24 urah zapustiti državo. Med njimi je bila tudi slovenska državljanka, je potrdilo slovensko zunanje ministrstvo. Kot razlog za to naj bi srbski organi navedli “ogrožanje varnosti Srbije”.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Kot so dejali na ministrstvu, je bila slovenska državljanka v Beogradu zaslišana na policijski postaji, po zaslišanju pa je morala v 24 urah zapustiti Srbijo. Ob tem je dobila prepoved vstopa v državo za eno leto. Skupaj z njo je enako kazen dobilo še nekaj drugih nevladnikov.

“Državljanka ni zaprosila za konzularno pomoč in je po naših informacijah že zapustila Srbijo. S strani srbskih organov o incidentu zaenkrat nismo bili uradno obveščeni,” je še sporočilo ministrstvo.

nevladniki

V Beogradu so v ponedeljek in torek potekale delavnice za krepitev zmogljivosti nevladnih organizacij, ki sta jih prek skupne organizacije NGO Academy organizirala avstrijski sklad ERSTE in Vienna University of Economics and Business. Po besedah hrvaške udeleženke, umetnostne zgodovinarke Ane Kovačić so jih ob vrnitvi v hotel pričakali moški v civilu, ki so se predstavili kot policisti za tujce.

Odpeljali so jih na policijsko postajo, kjer je po njenih besedah bila že večina kolegov iz delavnic NGO Academy. Na zaslišanju so jih med drugim spraševali, katero srednjo šolo in fakulteto so končali, za katere organizacije delajo, kdo jih financira, o čem je bila delavnica, kaj so tam konkretno počeli, ali so se srečali s kom v Beogradu in zakaj. Po pričevanjih Kovačić so nato v podpis dobili dokument v cirilici, ki ga mnogi niso v celoti razumeli, v njem pa je pisalo, da ogrožajo varnost Srbije, da morajo v 24 urah zapustiti državo in da imajo enoletno prepoved vstopa v državo.

Iz države naj bi skupno izgnali 13 aktivistov in aktivistk iz Hrvaške, Slovenije, Romunije, Bosne in Hercegovine ter Severne Makedonije.

Zagreb s protestno noto in priporočilom za potovanja

Zagreb je medtem v protestni noti Beogradu zaradi incidenta že zahteval pojasnilo in izrazil oster protest zaradi ravnanja v primeru petih hrvaških državljank. Hrvaško zunanje ministrstvo pa je zaradi incidenta svojim državljanom danes svetovalo, naj odložijo vsa nenujna potovanja v Srbijo.

Zastraševanje s strani srbske policije so prav tako obsodile skupnosti nevladnih organizacij Kuća ljudskih prava (Hiša človekovih pravic) v Zagrebu in Beogradu.

“V luči večtedenskega lova na hrvaške državljane, ki bivajo v Srbiji, in njihove domnevne vpletenosti v organizacijo študentskih protestov je policija izkoristila njihovo udeležbo na dogodku za nevladne organizacije ter ga tendenciozno predstavila kot grožnjo državi,” so zapisali v Kući ljudskih prava v sporočilu za javnost.

Po njihovem prepričanju je to le zadnji v nizu primerov zlorabe policije v politične namene, ki so jim že dolgo časa izpostavljeni srbski državljani, zdaj pa to vključuje tudi tuje državljane, ki prihajajo v Srbijo. Namen takšnega ravnanja policije je po njihovi oceni tudi zastraševanje in onemogočanje normalnega delovanja organizacij civilne družbe, v demokratični družbi pa je povsem nesprejemljivo.

Srbsko ministrstvo za notranje zadeve so pozvali, naj nemudoma izvede notranji nadzor, da ugotovi odgovornost, in preneha s prakso zastraševanja, hrvaško veleposlaništvo v Beogradu pa naj zagotovi dostop do vseh informacij, povezanih s pravicami, ki jih imajo državljani med policijskimi postopki.

Evropska komisija zaskrbljena zaradi izgona

Evropska komisija je zaradi izgona 13 aktivistk in aktivistov iz Srbije prav tako izrazila zaskrbljenost in ob tem izpostavila pomembno vlogo civilne družbe pri razvoju zdrave in demokratične družbe. To so vrednote, ki niso le bistvo EU, temveč tudi prihodnosti Srbije kot države kandidatke in njenih državljanov, so poudarili v komisiji in izpostavili, da je treba ukrepe, sprejete v interesu nacionalne varnosti, izvajati v skladu s srbskim pravnim redom ter evropskimi in mednarodnimi standardi človekovih pravic. “Ti ukrepi ne bi smeli omejevati svoboščin posameznikov, vključno s tujimi državljani,” so dodali.

Kaj pa Slovenija?

Na ministrstvu za zunanje zadeve so poudarili, da bo slovensko veleposlaništvo v Beogradu skupaj s predstavništvi drugih članic EU, katerih državljani so bili udeleženi v incidentu, zbralo informacije, preučilo dogodek in se na podlagi ugotovitev v okviru svojih pristojnosti po potrebi tudi odzvalo.