Danes obeležujemo svetovni dan srca, ki letos poteka pod geslom »Vsak utrip šteje«. A za številkami, opozorili in preventivnimi priporočili se skriva precej resnejša statistika.
Bolezni srca in ožilja so še vedno najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji. Po podatkih za leto 2024 so bile vzrok za 36 odstotkov vseh smrti, pri ženskah pa celo za 42 odstotkov.
V povprečju zaradi njih pri nas vsak dan umre 21 ljudi.
Dobra novica je, da lahko na del tveganja vplivamo sami. In pri tem ne gre zgolj za nasvet, naj se več gibamo in bolj zdravo jemo. Pomembno je tudi, da poznamo svoje zdravstvene vrednosti in da spremembe odkrijemo dovolj zgodaj.
1. Krvni tlak: poznate svojega?
Povišan krvni tlak je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. Povezan je z večjim tveganjem za srčni infarkt in možgansko kap, vpliva pa tudi na ledvice in lahko prispeva k razvoju srčnega popuščanja.
Težava je, da človek povišanega krvnega tlaka lahko dolgo sploh ne občuti.
Zato ni dovolj čakati, da nas začne boleti glava ali se pojavijo druge težave. Krvni tlak je treba izmeriti.
2. Holesterol in krvni sladkor sta pomembna tudi, če se počutimo dobro
Med pomembnimi dejavniki tveganja so tudi povišane vrednosti holesterola in krvnega sladkorja.
Pri preventivnih pregledih se zato preverjajo skupni holesterol, LDL in HDL holesterol, trigliceridi ter krvni sladkor na tešče.
Prav odsotnost težav je lahko razlog, da ljudje preventivne preglede odlagajo. Toda namen preventive je spremembe odkriti, preden povzročijo resnejše posledice.
3. S starostjo postane preventiva še pomembnejša
Starost je sama po sebi eden od dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. To seveda ne pomeni, da je bolezen neizogibna, pomeni pa, da postaja poznavanje drugih dejavnikov tveganja z leti vse pomembnejše.
Krvni tlak, holesterol, krvni sladkor, telesna masa in obseg pasu so zato podatki, ki jih je smiselno poznati in spremljati.
Še posebej pomembno je to pri ljudeh, ki imajo sladkorno bolezen, povišan krvni tlak, čezmerno telesno težo ali bolezni srca in ožilja v družini.
4. Srce in ledvice so bolj povezani, kot si mislimo
Ob svetovnem dnevu srca strokovnjaki letos posebej opozarjajo tudi na povezavo med srcem in ledvicami.
Slabše delovanje ledvic povečuje tveganje za bolezni srca, bolezni srca pa lahko vplivajo na delovanje ledvic.
Kronična ledvična bolezen je pogostejša predvsem pri ljudeh s povišanim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo in srčnim popuščanjem, zato je pomembno tudi pravočasno odkrivanje morebitne ledvične okvare.
5. Hoja šteje – ni treba začeti z maratonom
Za zdravje srca je pomembno redno gibanje. To pa ne pomeni, da mora nekdo, ki se leta ni ukvarjal s športom, nenadoma začeti intenzivno trenirati.
Pomembno je zmanjšati telesno nedejavnost in gibanje vključiti v vsakdan: hoja, sprehodi, delo okoli hiše, stopnice namesto dvigala ter druge dejavnosti, ki jih posameznik glede na svoje zdravstveno stanje zmore varno izvajati.
Pomembnejša od kratkotrajnega navdušenja je rednost.
6. Kajenje, telesna teža, prehrana in stres niso nepomembne podrobnosti
Na srčno-žilno tveganje vpliva več dejavnikov hkrati.
Med dejavnike, na katere lahko vplivamo, sodijo kajenje, telesna nedejavnost, čezmerna telesna teža, prehrana, čezmerno uživanje alkohola in dolgotrajen stres.
To ne pomeni, da moramo čez noč spremeniti celotno življenje. Veliko bolj smiselne so spremembe, ki jih lahko dolgoročno vzdržujemo.
Že odločitev, da redno spremljamo krvni tlak, nekoliko povečamo količino gibanja, opustimo kajenje ali se naročimo na preventivni pregled, je lahko pomemben prvi korak.
7. Teh znakov ne čakamo doma
Preventiva je ena stran zgodbe. Druga je prepoznavanje trenutka, ko je treba ukrepati takoj.
Med značilnimi znaki srčnega infarkta so stiskajoča ali pekoča bolečina za prsnico, ki se lahko širi v vrat, čeljust, hrbet ali roko oziroma obe roki, pa tudi slabost, bruhanje, potenje, omotica in občutek dušenja.
Pri ženskah so lahko simptomi manj značilni. Poleg drugih težav se lahko pojavijo izrazita utrujenost, slabost, težave, podobne prebavnim, dušenje ali bolečina v rami.
Ob sumu na srčni infarkt ne čakamo, ali bodo težave minile, ampak poiščemo nujno medicinsko pomoč.
Ko se srce ustavi, štejejo minute
Še bolj dramatična je situacija pri srčnem zastoju.
Če se človek nenadoma zgrudi, je neodziven in ne diha normalno, je potrebno takojšnje ukrepanje: poklicati 112 in začeti temeljne postopke oživljanja ter, če je na voljo, uporabiti avtomatski zunanji defibrilator (AED).
Prav prve minute so lahko odločilne.
Strokovnjaki zato opozarjajo, da znanje oživljanja ni namenjeno samo zdravstvenim delavcem. Človek, ki se znajde ob nekom s srčnim zastojem, je lahko tisti, od katerega je odvisno, ali bo bolnik dočakal prihod reševalcev.
Kdaj ste nazadnje preverili svoje številke?
Svetovni dan srca je lahko zato precej več kot še en datum na koledarju.
Morda je dovolj že preprosto vprašanje: kdaj ste nazadnje izmerili krvni tlak in preverili holesterol ter krvni sladkor?
Preventivni pregled je namenjen prav zgodnjemu odkrivanju kroničnih bolezni in dejavnikov tveganja. Poleg laboratorijskih preiskav vključuje meritve krvnega tlaka, telesne teže, višine in obsega pasu ter pogovor o življenjskih navadah.
Srčno-žilne bolezni se pogosto razvijajo več let. Prav zato ima preventiva največ smisla takrat, ko se človek še počuti zdravega.
