»Rodil sem se v Derventi, bosanskem mestecu na meji s Hrvaško. V Slovenijo sem prišel 1992, ker je pri nas divjala vojna. Za Koper pa sta se starša odločila zato, ker smo imeli sorodnike na Gažonu. Ko je vojna, greš pač tja, kjer poznaš koga. Najprej smo živeli v stričevem stanovanju, ko pa se je oče zaposlil na gradbišču in se je pokazala možnost, smo se preselili in nato znova ter se ustalili v Kopru, se spominja Perica in dodaja, da je bilo za družino, so namreč štirje, zahtevno preživeti z eno plačo.
ŠPORT POVEZUJE LJUDI
»Moja prva integracija v slovensko družbo se je zgodila s srednjo kovinarsko šolo in s košarko. Šport je močna socialna povezava. Večino poznanstev sem ustvaril preko košarke. Begunce in lokalne mulce je žoga v hipu povezala,« se spominja Perica, ki je šel na kovinarsko šolo, ker je z veseljem sprejemala nadobudne mlade fante od vsepovsod. Sprva je bil v razredu za avtomehanika, zaključil je smer avtoklepar, nato je prišel še do naziva strojni tehnik ter si želel študirati jezike.
»A ker doma ni bilo dovolj sredstev, pa tudi na maturi nisem imel dovolj dobrih ocen, da bi se lahko vpisal na Fakulteto za strojništvo, sem šel na Fakulteto za pomorstvo in promet. Nekaj časa sem z veseljem hodil na predavanja in naredil kopico izpitov, nato pa me je sošolec vzel s seboj v Klub študentov, kjer smo začeli delati projekte. To je bilo veliko bolj zanimivo kot predavanja in vaje,« se muza Perica, ki je oral ledino na slovenski stand up sceni.
POČASI PROTI VRHU
»Leta 2003, ko sem začenjal, v Sloveniji še ni bilo stand up scene. Po selitvi v Ljubljano smo se z Boštjanom Gorencem Pižamo, Andrejem Težakom Teškyjem, Tinom Vodopivcem, Vidom Valičem povezali v Komikaze in nastopali vsepovsod, po mladinskih klubih, na Metel kovi, v lokalih in vse sorte »pajzlih«… Sprva smo delali za zelo nizke honorarje, preden se je začelo počasi odpirati. Ko smo prvič naredili festival stand up komedije Panč, je bila to krasna odskočna deska za vse nas.
Čeprav nismo bili prepoznavni, da nam uredniki na televiziji in po časopisih niso namenjali prostora, se nismo dali. Še vedno smo pripravljali točke in pridno nastopali. Za nobeno ceno nismo hoteli instant prepoznavnosti z nastopom, v katerem od zelo popularnih šovov, ki bi nas izstrelili v medijski prostor,« se spominja Perica, ki je počel mrsikaj, med drugim celo prodajal pohištvo, da je preživel in si počasi gradil kariero stand up komika. Hvaležen je, da se je scena po teh polprofesionalnih časih počasi začela odpirati. Zadoščalo mu je za samsko življenje in rabljen clio.
SUVERENO PO NEKDANJI SKUPNI DRŽAVI
»Vid Valič je prvi dobil prostor v medijih v šovu Slovenija ima talent, potem pa se je počasi odprlo. Zdaj sem zadovoljen in hvaležen za ves minuli trud, ki mi odpira vrata. Decembra je tako, da nas podjetja veliko najemajo za novoletne zabave. Če bi lahko, bi se kloniral, saj bi bilo dovolj dela še za enega Perico. Včasih moram nastope tudi omejiti, saj je enostavno vsega preveč. Zdaj si lahko privoščim, da izbiram okolja, v katera se spustim.
Z veseljem grem na korporativne dogodke, opustil pa sem poroke in rojstne dneve. Pri slednjih namreč ne moreš nadzirati pogojev dela. Z veseljem delam, jemljem kot čast, da me nekdo povabi na svoj osebni praznik, so pa včasih pogoji dela na takih zadevah porazni, od prostora do rahlo opitega občinstva …,« je iskren Perica, ki je v dobrih dveh desetletjih gostoval na vseh večjih festivalih stand up komedije v tem delu Evrope (Festival Panč Ljubljana, Festival Panč Zagreb, Lent Maribor, Standupfest Beograd, Instant ExYu in Opuč Podgorica). Ker svoje bogato znanje rad prenaša na druge, je izvedel vrsto delavnic stand up komedije (Ljubljana, Koper, Velenje, Zagreb) in posnel avtobiografski dokumentarni film Leto, ki prikazuje leto dni v življenju stand up komika.
Največjo prepoznavnost je dosegel s celovečerno stand up komedijo Rojen v Jugi, svoj drugi samostojni nastop je poimenoval Homo Selfiens: Zgodovina selfi butla. Na televizijo je uvrstil tudi krajši comedy special s starševsko tematiko, Stendap predstavlja: Perica Jerković. Perica je nastopil tudi na roastih Vida Valiča in Lada Bizovičarja, kmalu pa se je na žaru znašel tudi sam. Z Urošem Kuzmanom je soustvaril odlično in nadvse zabavno predstavo Profesor Kuzman mlajši ter kasneje nastopil tudi na njegovem roastu. Z Gašperjem Bergantom in Boštjanom Gorencem – Pižamo je smeh izvabljal v šovu Brade, z Robertom Petanom v šovu Zbogom korona, mi gremo na dopust, z Alešem Novakom pa to trenutno počne v komediji Slovenec in pol.
Pred časom je moči združil še z enim nadvse zabavnim Slovencem, Robijem Petanom, ki navdušuje v oddaji Kaj dogaja?!. Skupaj sta ustvarila predstavo La la lajf.
AMBICIOZNO NA VELIKI ODER
Perica pa se rad vrača na Primorsko. 25. januarja bo nastopil v Gledališču Koper, nato pa še v Kulturnem domu Izola. Kmalu pa ga čaka še največji dogodek v življenju: predstava v Cankarjevem domu. »Ideja se mi je porodila, ko sem ugotovil, da sem premalo ambiciozen, da se nisem lotil večjih stvari.
Fino je nastopati za dvesto, tristo ljudi, ko tudi tisti v zadnjih vrstah doživijo nastop, kot da bi bili čisto spredaj. Po dobrih dvajsetih letih pa ugotoviš, da je treba v življenju narediti mejnike, si upati iti tudi na veliki oder. Če tega ne narediš, ti nekaj manjka in tako je nastala ideja o Cankarjevem domu,« pripoveduje Perica, ki kadar le utegne, pride v Koper bodisi obiskat starše in prijatelje bodisi na nastop in potem si privošči vsaj še kakšen sprehod ob morju, ki ga zelo pogreša.
S SRCEM PO SLOVENIJI
»Večino časa posvetim otrokoma, ki sta stara enajst in tri in kadar le utegnemo, gremo radi vsi skupaj na morje. Obala ima namreč posebno mesto v mojem srcu, tam sem preživljal mladost in to je bil takrat ves moj svet in Slovenija, ki sem jo poznal. Kot begunska družina smo šli namreč v Ljubljano samo po vizume, vse ostalo se je dogajalo na obali. Naš svet se je takrat končal na Črnem Kalu, nato pa mi je ravno stand komedija omogočila privilegij spoznati Slovenijo. Ostali ljudje gredo na mondene lokacije, mi in trgovski potniki pa smo šli v vsako vas. Marsikdo nima takšnega stika s Slovenijo kot mi,« v smehu zaključi simpatični mojster smeha.
