Glede na nove ocene so vse razen dveh vrst kitov in delfinov v Sredozemlju uvrščene v eno od kategorij ogroženosti na Rdečem seznamu Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN), štiri populacije pa so opredeljene celo kot kritično ogrožene. Pri novih ocenah stanja sredozemskih kitov in delfinov je sodelovalo tudi Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce, ki skupaj s svojimi partnerji OceanCare, Dolphin Biology & Conservation in Tethys Research Institute poziva sredozemske države, da zaustavijo ta zaskrbljujoči trend in upoštevajo varstvena priporočila stroke za boljše varstvo celotnih morskih ekosistemov.
Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) je objavila najnovejše ocene stanja ohranjenosti vrst kitov in delfinov v Sredozemskem morju in uvrstila 9 od 11 vrst, ki so redno prisotne v Sredozemskem morju, v eno od kategorij ogroženosti na Rdečem seznamu. Za nekatere vrste so v tem procesu sodelovali tudi strokovnjaki iz društva Morigenos. Podpopulacije štirih vrst – navadnih delfinov v Korintskem zalivu (Grčija), velikih pliskavk v zalivu Ambracia (Grčija) ter ork in dolgoplavutih mrkih pliskavk v Gibraltarski ožini – veljajo za kritično ogrožene in jim grozi izumrtje. Glavne grožnje vključujejo pomanjkanje plena, degradacija habitata, naključni ulov v ribiške mreže, podvodni hrup, kemično in plastično onesnaženje ter podnebne spremembe.
Sredozemska populacija velikih pliskavk, kamor spada tudi populacija v Tržaškem zalivu, je ena od le dveh vrst, ki sta bili opredeljeni kot najmanj ogroženi. Kljub temu pa so nekatere lokalne populacije te vrste pod večjimi pritiski kot druge, primer tega je že omenjena kritično ogrožena podpopulacija v grškem zalivu Ambracia. Populacija v Tržaškem zalivu in okoliških vodah, ki jo že skoraj 19 let preučuje in spremlja društvo Morigenos, se sicer spopada z mnogimi grožnjami, a je zaenkrat na srečo razmeroma stabilna. Navadni delfin, vrsta, ki je bila nekoč pogosta v severnem Jadranu, a jo danes obravnavamo kot regionalno izumrlo, je opredeljena kot ogrožena.
»Sredozemsko morje preprosto ni varen dom za kite in delfine. Že desetletja ni, a zdaj predstavljeni trendi kažejo, da gre pri večini vrst še na slabše. Politiki se morajo zavedati, da so morski sesalci bistveni sestavni deli zdravih morskih ekosistemov in delujejo kot nekakšen indikator za stanje morij – zato je pomembno, da nekaj storijo glede tega,« pravi Nicolas Entrup, sodirektor za mednarodne odnose pri organizaciji OceanCare.
»Kiti in delfini so lahko včasih izjemno odporni na človeške pritiske. Ker pa se stanje večine populacij slabša in ne izboljšuje, je jasno, da z našim delovanjem nanje preveč pritiskamo. In ne gre samo za kite in delfine. Vse te grožnje negativno vplivajo tudi na njihov celotni ekosistem, od katerega smo odvisni tudi ljudje,« je povedal Tilen Genov, predsednik društva Morigenos in član IUCN Skupine strokovnjakov za kite.
Joan Gonzalvo, predsednik Evropskega združenja za kite in delfine, daje primer: »Z zagotavljanjem preživetja delfinov lahko omogočimo zaščito morskega okolja kot celote; kot vodilna vrsta lahko igrajo ključno vlogo.«
Veliki kiti upadajo v Sredozemlju
Tudi prihodnost za dve veliki vrsti kitov, ki sta redno prisotni v Sredozemskem morju, ni videti svetla. Kit glavač je bil ponovno opredeljen kot ogrožena vrsta, medtem ko je bil brazdasti kit, največja sredozemska vrsta in edina vrsta vosatih kitov, ki redno živi v Sredozemlju (in se občasno pojavi tudi v Sloveniji, nazadnje novembra lani) iz ranljive preuvrščen v ogroženo vrsto. Po preteklih ocenah je v regiji živelo okoli 3500 brazdastih kitov, danes znanstveniki ocenjujejo, da jih je ostalo le okoli 1800, na podlagi obsežne raziskave v okviru mednarodnega sporazuma ACCOBAMS (Sporazum o ohranjanju kitov in delfinov v Črnem morju, Sredozemskem morju in sosednjem atlantskem območju), v kateri je sodelovalo tudi društvo Morigenos.
Tako glavači kot brazdasti kiti so še posebej izpostavljeni nevarnosti trčenja z ladjami in podvodnemu hrupu, ki ga povzroča človek. V zadnjem času so raziskovalci izrazili tudi resno zaskrbljenost glede mikro-plastike, ki jo zaužijejo brazdasti kiti, in makro-plastike, ki jo zaužijejo glavači.
»Stanje je še posebej zaskrbljujoče in zahteva takojšnje ukrepanje. ACCOBAMS in Mednarodna komisija za kitolov razvijata načrt upravljanja ohranjanja sredozemskih brazdastih kitov, ki vsebuje številne dejavnosti, vključno z raziskavami, varstvom, blažitvami negativnih vplivov in spremljanjem stanja, ki jih morajo izvajati države članice, s konkretnim sodelovanjem deležnikov,« pojasnjuje Simone Panigada, predsednik raziskovalnega inštituta Tethys in predsednik Znanstvenega odbora sporazuma ACCOBAMS.
Konec novembra je Znanstveni odbor sporazuma ACCOBAMS, katerega član je tudi Tilen Genov iz društva Morigenos, izdal številna priporočila za takojšnje ukrepanje kot odgovor na nove ocene Rdečega seznama: vse vlade držav, ki so pogodbenice sporazuma ACCOBAMS, morajo upoštevati in izvajati te ukrepe za ugoden ohranitveni status vrst na območju sporazuma ter izvajati ukrepe, opredeljene v varstvenih načrtih.
»Zaščita vrst in populacij je seveda izjemnega pomena, vendar ne bi smeli biti zadovoljni zgolj s tem, da njihova številčnost zaradi varstvenih prizadevanj postane stabilna. V čem je smisel živalim dovoliti preživetje, če preživetje pomeni, da se morajo nenehno boriti, da bi se izognili utopitvi v mreži, da jih ne seseklja propeler plovila, oglušitvi zaradi podvodnih zračnih topov ali boleznim zaradi zaužitja strupenih kemikalij ali mikro-plastike? Naša naloga bo končana šele, ko bomo vedeli, da živali dobro uspevajo v okolju, v katerem so se skozi evolucijo razvile,« je povedal Giuseppe Notarbartolo di Sciara, ustanovitelj raziskovalnega inštituta Tethys in svetovalec za vodne sesalce pri Konvenciji o varstvu selitvenih vrst.
»Obnova raznolikosti in bogastva morja ne bo koristila le kitom in delfinom, temveč bo ustvarila možnost boljšega, torej za življenje bolj primernega in pravičnejšega sveta za prihodnje generacije. Glede na trenutni obseg groženj biosferi in vsem njenim življenjskim oblikam je postalo vprašanje preživetja naše lastne vrste ne le zmanjšati uničujoče in netrajnostne oblike izkoriščanja virov, temveč tudi začeti resna prizadevanja za oživitev kompleksnih in obstojnih kopenskih in morskih prehranjevalnih spletov«, zaključuje morski varstveni biolog Giovanni Bearzi.
Dodatne informacije
Poročilo organizacije OceanCare »POD PRITISKOM. Pomen varstva kitov in delfinov v Evropi« (UNDER PRESSURE. The need to protect whales and dolphins in European waters): www.oceancare.org/underpressure
Vir in foto: Morigenos
