Slovesnosti se je udeležila tudi predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ki je v slavnostnem nagovoru izpostavila moč besed in odgovornost, ki jo nosijo v sebi. Poudarila je pomen in aktualnost Kosovelove misli, ki ostaja živa tudi stoletje po njegovi smrti, ter izpostavila aktivno vlogo Občine Sežana pri oblikovanju Kosovelovega leta 2026.
Direktorica Kosovelovega doma Sežana Katja Jordan je poudarila, da Kosovelov dom pri osrednjem dogodku ne nastopa zgolj kot prizorišče, temveč kot pomemben varuh in sodobni posrednik Kosovelove dediščine.
»Ime, ki ga ustanova nosi, jo zavezuje k oživljanju Kosovelovega vizionarstva in njegovemu prenašanju med ljudi ter v čas, ki ga živimo,« je dejala in ob tem izpostavila pomen sodelovanja med Občino Sežana, Kosovelovim domom Sežana in Zavodom Paviljon.
Župan Občine Sežana Andrej Sila je svoj nagovor zasnoval kot osebno pismo Srečku Kosovelu. V njem je poudaril, da pesnikova beseda ostaja izjemno živa tudi danes. »Smrt ti ni vzela misli. Ni vzela tvoje besede in ni vzela tvoje svetlobe. Tvoje ideje niso ostale v preteklosti. Živijo naprej – v vsem, kar se je ob tvojem imenu v tem prostoru prebudilo: v branju, ustvarjanju, raziskovanju, obnovah, srečanjih, mladih glasovih in v zavezi, da tvoje dediščine ne bomo le hranili, temveč živeli.«
Sodoben dialog s Kosovelom
Predstava Daj mi besedo ni bila zasnovana kot klasična proslava ali biografski prikaz pesnika, temveč kot sodoben odrski poklon njegovi besedi. Režiser in avtor umetniške adaptacije Jaša Koceli je skozi Kosovelovo poezijo, pisma, prozne zapise in druge fragmente ustvaril uprizoritev, ki z današnjim človekom vzpostavlja neposreden dialog.
Na odru se prepletajo igra, glasba, gib in svetloba. V glavni vlogi je nastopil Jaša Savnik, ob njem pa mlada igralska zasedba, ki Kosovela interpretira skozi občutljivost in vprašanja sodobnega časa. Posebno izraznost predstavi daje glasba, nastala v sodelovanju z Lauro Krajnc, Niko Škodič, Danom Cafom in skladateljem Miho Petricem.
Močan odziv občinstva je potrdil, da Kosovelova poezija tudi po sto letih ostaja izjemno aktualna in pronicljiva. Osrednja slovesnost Kosovelovega leta je tako presegla okvir spominskega dogodka in postala skupno doživetje besede, prostora in časa.
Predstava Daj mi besedo bo v Kosovelovem domu Sežana na ogled še danes, v četrtek, 28. maja, in v petek, 29. maja 2026, ob 20. uri. Petkovo dopoldansko ponovitev si bodo ogledali tudi kraški dijaki.
Pesnik Krasa in vizionar
Srečko Kosovel je eden najpomembnejših slovenskih pesnikov in literarnih ustvarjalcev 20. stoletja. Rodil se je 18. marca 1904 v Sežani, otroštvo pa je preživel v Tomaju na Krasu, ki je močno zaznamoval njegovo ustvarjanje. Čeprav je umrl zelo mlad, star le 22 let, je za seboj pustil izjemno bogat literarni opus, ki še danes navdušuje bralce in literarne strokovnjake.
Kosovel je začel pisati že v mladih letih. Sprva je ustvarjal predvsem lirično poezijo, v kateri je opisoval Kras, naravo, človekovo notranjost in občutke osamljenosti. Njegove pesmi so pogosto prežete z melanholijo, hkrati pa izražajo veliko ljubezen do domače pokrajine. Kras je v njegovih delih predstavljen kot trd, a lep svet, ki oblikuje človeka.
Kasneje je začel razvijati bolj družbeno in moderno poezijo. Zanimal se je za življenje človeka v sodobnem svetu, opozarjal je na družbene krivice in razmišljal o prihodnosti človeštva. Posebej znani so njegovi konstruktivistični pesniški zapisi, imenovani konsi, v katerih je eksperimentiral z obliko, ritmom in izrazom. S tem je postal eden najbolj naprednih slovenskih pesnikov svojega časa.
Pomembna značilnost njegove poezije je njena aktualnost. Čeprav je ustvarjal pred več kot sto leti, njegove misli o človeku, družbi, vojni, tehnologiji in duhovni praznini ostajajo zelo sodobne. Njegove pesmi pogosto izražajo skrb za prihodnost ter opozarjajo na nevarnost izgube človečnosti.
Med njegovimi najbolj znanimi deli so pesmi Ekstaza smrti, Slutnja, Kons 5 in cikel Integrali. Veliko njegovih del je bilo objavljenih šele po njegovi smrti, saj je umrl leta 1926 zaradi meningitisa.
Srečko Kosovel danes velja za simbol slovenske moderne književnosti in kulturne identitete Krasa. Po njem so poimenovane številne ustanove, med njimi tudi Kosovelov dom Sežana. Njegova dela se še vedno berejo v šolah, uprizarjajo na odrih in navdihujejo nove generacije umetnikov.
Kosovel ni bil le pesnik svojega časa, temveč tudi vizionar, ki je s svojo besedo presegel meje obdobja, v katerem je živel. Prav zato ostaja eden najbolj cenjenih in prepoznavnih slovenskih literatov.
