Načrtovana izgradnja stolpa z dvigalom, ki bi povezoval območje Žusterne z naseljem Markovec, ponovno buri duhove. Kot so poročali na TV Koper, gre za projekt z dolgo zgodovino, ki se je skozi leta večkrat spreminjal – tako po obsegu kot tudi po podpori politike.
Zamisel sega še v čas nekdanjega koprskega župana Borisa Popoviča. Pomemben mejnik je bil leta 2015, ko je država območju klifa v Žusterni odvzela status naravne vrednote, kar je odprlo vrata nadaljnjemu načrtovanju. Nekaj let kasneje je občina izpeljala arhitekturni natečaj, na katerem je zmagal priznani arhitekt Massimiliano Fuksas. Njegova vizija je predvidevala okoli 100 metrov visok stolp z restavracijo na vrhu, projekt pa je bil ocenjen na približno osem milijonov evrov.
Ob nastopu mandata leta 2018 je aktualni župan Aleš Bržan projekt zavrnil kot predrag in neprimeren za prostor. A ideja ni zamrla. Leta 2022 je občina znova izrazila interes za izgradnjo dvigala, tokrat predvsem kot infrastrukturno rešitev za izboljšanje mobilnosti.
Leto kasneje je bil izbran nov projekt, brez javnega natečaja. Tokratni načrt, ki ga podpisuje arhitekt Sandi Pirš, predvideva nekoliko nižji, približno 70 metrov visok stolp, prav tako z gostinsko ponudbo na vrhu. Mestni svet Mestne občine Koper je predlog maja 2025 potrdil z razmeroma tesno večino.
Stroka opozarja na vpliv na dediščino
Kot izpostavljajo strokovnjaki, bi takšen poseg močno zaznamoval prostor. Po njihovem mnenju gre za vizualno izstopajočo gradnjo, ki bi lahko vplivala na več pomembnih elementov kulturne in naravne dediščine na tem območju. Med drugim omenjajo traso nekdanje železnice Parenzane ter zgodovinske vodovodne strukture, ki pričajo o razvoju Istre v preteklosti.
Ob tem stroka poudarja tudi pomanjkanje širše javne razprave in vključevanja lokalnega prebivalstva v proces odločanja.
Civilna iniciativa proti stolpu
Projektu nasprotuje tudi civilna iniciativa Stolp stop!, ki opozarja, da bi stolp postal predvsem turistična atrakcija, ne pa učinkovita rešitev za vsakodnevno mobilnost. Po njihovih navedbah prebivalci o projektu niso bili dovolj obveščeni, mnogi pa izražajo zadržke zaradi obsega investicije.
V iniciativi so izvedli anketo med lokalnimi prebivalci, iz katere naj bi izhajalo pretežno nasprotovanje projektu. Med ključnimi pomisleki so vpliv na prostor, hrup in obremenitve med gradnjo ter smotrnost porabe javnih sredstev.
Infrastrukturna pridobitev ali prevelik poseg v prostor
Po trenutnih načrtih naj bi približno polovico investicije pokrili evropski skladi, preostanek – vsaj pet milijonov evrov – pa občinski proračun.
Čeprav je projekt dobil politično podporo, ostaja razdeljenost med stroko, civilno družbo in delom javnosti očitna. Razprava o tem, ali gre za nujno infrastrukturno pridobitev ali prevelik poseg v prostor, se tako očitno še zdaleč ni zaključila.
Kot so še poročali na TV Koper, so se za odziv obrnili tudi na Mestno občino Koper. Tam so pojasnili, da s civilno iniciativo niso seznanjeni, zato izjav v zvezi z njenimi stališči ne bodo podajali.
