Zakaj ljudje čutijo toliko strahu pred staranjem? Kakšne so resnice in miti o staranju in kaj lahko storimo, da si zagotovimo kakovostno in uspešno staranje?
Strah pred staranjem
Ljudje so v zadnjih nekaj letih izumili toliko izdelkov in načinov za upočasnitev staranja, da se postavlja vprašanje, zakaj se jih toliko boji starosti. Zakaj mislijo, da je to nekaj, s čimer se je treba soočiti čim pozneje. Zakaj so mnogi prepričani, da jih v starosti čakajo le bolezni, demenca, osamljenost, revščina in depresija.
Čeprav nekatere življenjske funkcije in sposobnosti s starostjo slabijo in upadajo, obstaja veliko drugih načinov, kako lahko svojo starost preživite v sreči, ustvarjalnosti, raziskovanju, inovativnosti, ustvarjanju in uživanju. Včasih je preprosto treba spremeniti pristop in način razmišljanja, ki ga imamo o samem procesu staranja. Dejstvo je, da pri 70. letih ne boste mogli početi tistega, kar ste lahko pri 20., a napačno je misliti, da nam 70. in 80. leta ne morejo prinesti nečesa novega, zanimivega in koristnega.
Miti in resnice o staranju
Tako kot mnogi zmotno sklepajo, da so absolutno vsi mladostniki neznosni in brezbrižni, tako mnogi sklepajo, da so vsi starejši ljudje pozabljivi, bolni, izgubljeni, osamljeni, nemočni, zavrnjeni, revni in depresivni. Prav zaradi takšnega negativnega razmišljanja sploh ne pomislijo, da mnogi starejši ljudje resnično uživajo v starosti in jo izkoriščajo na najboljši možen način.
Mit 1: Bolezni
Mnogi ljudje verjamejo, da se bodo v starosti soočili s številnimi boleznimi, čeprav doslej niso bili posebej bolni. Vendar pa so raziskave pokazale, da je večina ljudi, starejših od 65 let, precej zdravih. Večina jih nima večjih zdravstvenih težav, ki bi ovirale njihovo vsakodnevno delovanje.
V številnih študijah starejši posamezniki poudarjajo, da v starosti skoraj nimajo zdravstvenih težav. Dejstvo je, da fiziološki sistem s starostjo slabi in da upadanja določenih telesnih in duševnih sposobnosti ni mogoče ustaviti, vendar je pomembno poudariti tudi, da se človek lahko sčasoma uspešno prilagodi takim spremembam in brez težav opravlja vsakodnevne dejavnosti.
Mit 2: Zmanjšane kognitivne sposobnosti
Čeprav tudi kognitivne sposobnosti oslabijo, so raziskave pokazale, da to ne velja nujno za vse starejše ljudi. Namreč, tisti, ki nenehno telovadijo in aktivirajo svoje kognitivne sposobnosti (npr. z branjem, reševanjem aritmetičnih problemov, igranjem družabnih iger itd.), v starosti ne občutijo bistvenega upada kognitivnih sposobnosti.
Mit 3: Osamljenost
Osamljenost je najpogosteje povezana s starostjo, čeprav se mnogi ne zavedajo, da je osamljenost prisotna tudi pri mladih, celo mladostnikih.
Osamljenost v starejši odrasli dobi namreč ni pravilo, niti je ne povzroča izguba bližnjih. Gre za socialno selektivnost oziroma za dejstvo, da ljudje s staranjem prenehajo skrbeti za površinske odnose in se bolj osredotočajo na negovanje tesnih socialnih odnosov, ki so jih vzpostavili v zgodnji odraslosti.
Z drugimi besedami, starejši ljudje niso socialno izolirani niti nimajo manj priložnosti za družabna srečanja, ampak jih v starejših letih preprosto ne zanima sklepanje novih poznanstev, temveč se bolj osredotočajo na krepitev obstoječih socialnih odnosov.
Mit 4: Depresija in čustvena revščina
Čeprav geriatrična depresija obstaja, raziskave kažejo, da klinično depresijo pogosteje doživljajo mlajši kot starejši posamezniki. Možno je, da starejši bolje vedo, kako se spopasti z depresivnimi situacijami in simptomi, ali pa jih preprosto ne dojemajo kot pomembne, medtem ko je pri mlajših ljudeh situacija drugačna, saj so pogosteje obkroženi z ljudmi, ki takšne simptome lažje opazijo.
Poleg tega starejši posamezniki ne doživljajo manj čustev niti niso prikrajšani za določena čustvena stanja zaradi svoje starosti. Raziskovalci navajajo, da njihova življenja niso čustveno revna, temveč bogatejša in kompleksnejša v smislu doživljanja čustev, ter da starejši pogosto doživljajo pozitivna čustva in prijetna afektivna stanja.
Uspešno staranje
Uspešno staranje je izraz, ki ga je razvil Robert Havighurst, raziskovalec, ki je leta preučeval staranje in njegove značilnosti. Zelo preprosto je zaključil, da ne smemo dodajati let življenju, temveč življenje letom, kar ste verjetno že vsaj enkrat slišali. Skratka, uspešno staranje bi moralo biti namenjeno ohranjanju zdravja, preprečevanju bolezni, spodbujanju angažiranosti in ohranjanju visoke ravni kognitivnega in telesnega delovanja.
Študija, ki so jo leta 2002 izvedli na Univerzi Harvard, je pokazala, da obstajajo določene spremenljivke, ki ločujejo starejše ljudi, ki so bili srečni in zadovoljni, od tistih, ki so se počutili nesrečne in bolne. Prišli so namreč do zaključka, da so za srečne starejše ljudi značilni naslednji dejavniki:
stabilna zakonska zveza
telesna vadba
zmerna telesna teža
ne kaditi ali opustiti kajenje v mlajših letih
zmernost pri prehranjevanju in pitju
uspešno in konstruktivno reševanje težav.
Od vseh omenjenih spremenljivk je bila najpomembnejša uporaba zrelih mehanizmov spoprijemanja s težavami in stresnimi situacijami v vsakdanjem življenju. Dokazano je tudi, da imajo starejši ljudje, ki so do starosti dosegli določene življenjske cilje, srečnejše in bolj izpolnjeno življenje ter se počutijo manj osamljene.
Večina ljudi si namreč ustvari določene želje, pričakovanja in cilje, ki jih želi izpolniti skozi vse življenje. Če po nekaj letih resnično občutijo zadovoljstvo s tem, kar so v življenju dosegli, starejši posamezniki dojemajo svoje življenje, pa tudi svojo starost, kot bolj smiselno, namensko in produktivno. Zahvaljujoč temu se ne ustavijo pri določenih življenjskih dejavnostih in so precej angažirani v družabnih dejavnostih.
