Griljc poudarja, da je za končne ugotovitve še prezgodaj, saj preiskava še poteka. Kljub temu pa že zdaj lahko izpostavimo nekaj dejavnikov, ki bi lahko prispevali k nesreči.
Vremenske razmere niso bile primerne za vizualno letenje
»Že zdaj lahko potrdim, da so bile današnje vremenske razmere neprimerne za letenje v vizualnih pogojih, predvsem na območju med Zagrebom in Avstrijo, kar je razvidno iz letalskih meteoroloških kart in napovedi GAFOR,« je izpostavil Griljc.
Slabo vreme je eden najpogostejših dejavnikov v splošnem letalstvu. Prispeva k približno 35 % vseh letalskih nesreč, od tega jih kar 75 % vodi v smrtni izid. Kar 63 % smrtnih nesreč, kjer je glavni vzrok vreme, se zgodi v fazi križarjenja.
Prehod iz VFR v IMC – ena najnevarnejših situacij za pilote
Dobro razumevanje in poznavanje vremena je ključna veščina pilota. Posebej nevaren je prehod iz vizualnega letenja (VFR) v pogoje instrumentalnega letenja (IMC), ko pilot izgubi vizualne reference na tla.
V takih situacijah se:
-
povečajo delovne obveznosti pilota,
-
pojavijo se prostorske in senzorne iluzije,
-
izgubljajo običajni občutki za orientacijo,
kar skupaj močno otežuje pilotiranje in komunikacijo.
Griljc poudarja, da za varno letenje v IMC pogojih ni dovolj le formalna IFR-usposobljenost, temveč tudi redno nabiranje izkušenj v takih razmerah.
Možna je tudi zaledenitev kril
Eden od možnih vzrokov za nesrečo bi bila lahko tudi zaledenitev, saj so meteorološke karte kazale možnost pojava že na višini okoli 6.500 čevljev – prav tam, kjer je letelo letalo.
Letalo tipa Mooney M20R ni nujno opremljeno s TKS protizaledenitvenim sistemom, ki omogoča varno letenje v pogojih znane zaledenitve. Če letalo takšnega sistema nima, je letenje v takšno vreme prepovedano.
Preiskava nesreče se nadaljuje, strokovnjaki pa bodo lahko več povedali, ko bodo analizirali razbitine, letalske podatke in komunikacijo s pilotom.
