V organizaciji prijavne točke Spletno oko (Center za varnejši internet Slovenije), Uprave kriminalistične policije in Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije je včeraj prek interneta potekal že 10. posvet o e-zlorabah otrok.
Posvet je namenjen vsem, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko spolnih zlorab otrok, v prvi vrsti organom pregona, pripravljavcem zakonodaje, zaposlenim v šolstvu in centrih za socialno delo ter nevladnim organizacijam. Cilj posveta je poglobiti znanje o problematiki zlorab otrok na internetu z namenom učinkovitejše obravnave teh primerov v praksi. Na posvetu svoje prispevke predstavljajo strokovnjaki iz policije, centrov za socialno delo in šolstva. Strokovnim prispevkom bo sledila okrogla miza na temo sodelovanja pri obravnavi primerov e-zlorab.
Anton-Toni Klančnik, ki na Europolu v okviru Evropskega centra za kibernetsko kriminaliteto dela kot specialist za zaščito otrok, je v uvodnem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da je posvet postal vseslovensko stičišče strokovnjakov najrazličnejših poklicev ter da se vselej potrjuje,
kako zelo pomembno je medsebojno sodelovanje in povezovanje na kompleksnem področju, kot je boj proti oziroma odzivanje na različne oblike spolnega izkoriščanja in zlorab otrok. To področje je po njegovih besedah eno od tistih, ki jih je kriza najbolj prizadela. Ker so bili tako otroci kot tudi storilci kaznivih dejanj prisiljeni ostati doma in so več časa preživeli na internetu, se je namreč nevarnost, da otroci postanejo žrtve spolnih zlorab
preko spleta, opazno povečala.
Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije, je pojasnil, kako tehnologija vpliva na kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok. Skozi praktične primere je prikazal realne in sodobne nevarnosti, ki lahko doletijo praktično vsakega otroka. Storilci spolnih zlorab so po njegovih besedah manipulatorji, vešči uporabe tehnologije, ki se predstavljajo z lažno identiteto. V odnosu do žrtve so razumevajoči in prijazni, za dosego svojega cilja pa tudi izsiljujejo, grozijo in uporabljajo druge metode. Tekavec poudarja pomen preventivnih aktivnosti in dobrega sodelovanja med državnimi inštitucijami, nevladnimi organizacijami in celotno družbo v boju proti tovrstni kriminaliteti. Ker je svet z internetom povezan globalno, posledično pa je povezana tudi kriminaliteta na škodo otrok, so aktivnosti slovenske policije usmerjene tudi v sodelovanje s tujimi varnostnimi organi in tujimi ponudniki internetnih storitev.
Strokovna delavka na Centru za socialno delo Maribor Katja Vlasak je predstavila delo centra za socialno delo pri obravnavi žrtev in storilcev spletnega nasilja med mladimi. Razvojne posebnosti obdobja, v katerem so obravnavani mladostniki, po njenih besedah predstavljajo dodaten rizičen dejavnik, zakaj do nasilja med mladimi sploh prihaja. Dobro je, da se tega zavedajo vse institucije, ki te mlade obravnavajo. Z medsebojnim sodelovanjem, izmenjavo informacij in delitvijo dobrih praks lahko namreč skupaj ustvarjajo pogoje, da bo ob večji prepoznavnosti spletnega nasilja le tega vedno manj.
Svetovalna delavka na Osnovni šoli Martina Konšaka Nina Babič je izhajala iz lastne prakse in resničnih zgodb ter pri tem poudarila razlike v dojemanju komunikacije, odnosov in nevarnosti na spletu med mladimi in odraslimi. Odrasli se po njenem mnenju včasih krčevito, a vendarle zaman oklepajo preteklosti. V predavanju je ugotavljala, kakšen naj bi bil in kakšen je v praksi način naslavljanja e-zlorab v šolstvu ter kdaj je v postopek smiselno vključiti centre za socialno delo ali policijo. Poudarila je zanjo ključne elemente pojava, obravnave in življenja z e-zlorabami v osnovni šoli in spodbudila odrasle, da se tem temam ne izogibajo.
Letošnji posvet prvič poteka prek interneta, zato se ga lahko udeležuje bistveno več udeležencev, kot sicer. Strokovne prispevke spremlja prek 150 zaposlenih iz policije ter več kot 450 udeležencev iz vrst tožilstev, sodišč, socialnih služb, nevladnih organizacij in šolstva in drugih organizacij, ki lahko s skupnimi močmi pripomorejo k učinkovitejšemu boju proti spolnemu izkoriščanju otrok.
