Strup za črevesje: živila, ki škodujejo vašemu prebavnemu zdravju

Naše črevesje je občutljiv sistem, ki vpliva na celotno telo – od imunskega odziva in hormonskega ravnovesja do razpoloženja in presnove. Zato je ključnega pomena, da mu namenimo ustrezno pozornost, še posebej skozi izbiro prehrane.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Medtem ko nekatera živila spodbujajo rast koristnih bakterij in ohranjajo zdravo mikrobiotsko ravnovesje, lahko druga povzročajo vnetja, napihnjenost in dolgotrajne težave z zdravjem.

Ultrapredelana hrana (UPF)

Ultrapredelana hrana so živila, izdelana z uporabo umetnih sestavin, kot so ojačevalci okusa, emulgatorji in različni aditivi. Mednje sodijo šunka, klobase, kosmiči za zajtrk, sladoled in piškoti – živila, ki so pogosto kalorična, a revna s hranili.

Ena izmed novejših študij je pokazala, da so lahko povezani s kar 32 zdravstvenimi težavami, pri čemer ima pomembno vlogo vpliv teh živil na črevesni mikrobiom.  Raziskava navaja, da lahko UPF-ji povzročajo »spremembe v črevesnem mikrobiomu in povečano vnetje«, kar je povezano s številnimi boleznimi.

Ocvrta hrana

Hrana, pripravljena v olju ali ocvrta v globoki maščobi, vsebuje nasičene in trans maščobe, ki jih telo težje prebavi in lahko negativno vplivajo na črevesni mikrobiom.

Dobre in slabe maščobe: Katere je dobro jesti, katerim pa se je bolje izogibati?

Bolj zdrava alternativa je priprava hrane v vok ponvi, saj se tako zmanjša količina maščob, črevesje pa lažje prebavi zaužito hrano. To tudi manj obremenjuje koristne črevesne bakterije. Ljubiteljem ocvrte hrane se ji ni treba povsem odpovedati – priporočamo vključitev v prehrano po načelu 80/20.

Hrana z visoko vsebnostjo sladkorja

Zelo sladkani kosmiči, sladoled in pecivo so le nekateri primeri živil z veliko rafiniranega sladkorja, ki lahko škodujejo črevesju, če jih uživamo prepogosto. Sladkor lahko sproži vnetja v črevesju, poškoduje zaščitni sloj sluzi in oslabi koristne bakterije, ki so ključne za zdravje.

Študija je pokazala, da so miši, ki so zaužile veliko rafiniranega sladkorja, pogosteje zbolevale za črevesnimi boleznimi, vključno s kolitisom.

Sladkor se ne skriva le v sladkarijah – veliko ga najdemo tudi v sadnih sokovih, jogurtih, omakah, juhah in solatnih prelivih, zato je dobro preverjati sestavo na embalaži. NHS priporoča, da odrasli ne zaužijejo več kot 30 g prostih sladkorjev na dan, kar vključuje sladkorje, dodane živilom in pijačam, ter naravno prisotne sladkorje v medu, sirupih, neoslajenih sadnih in zelenjavnih sokovih, smutijih ter pirejih.