Na svetu živi preko 44.540 vrst pajkov. V Sloveniji je znanih več kot 700 vrst, kar je, glede na njeno velikost, nadpovprečno veliko. Najpogostejši je navadni križevec Araneus diadematus, ki živi na vrtovih in v gozdovih. Pajek, ki se najraje skrije v kote domov, je pajek tresač in pajek krogličar (nenevarni sorodnik črne vdove), hišni pajek Tegenaraia in pljuvajoči pajek. Pajke tresače in krogljičarje v domovih najdemo celo leto, drugi v domove zaidejo v poletni sezoni.
Kljub splošno razširjenemu strahu, večina pajkov za človeka ni nevarnih. Nimajo namreč tako močnih čeljusti, da bi zmogli pregrizniti človeško kožo in vanjo vbrizgati strup. Izjema so samo nekateri bolj agresivni pajki z močnim strupom, na primer talni pajek Atrax robustus, brazilski potujoči pajek ali črne vdove. A celo njihovi piki niso smrtno nevarni. V celotnem 20. stoletju je bilo po vsem svetu okoli 100 primerov smrti, ki so jih povzročili pajkovi ugrizi.
Pajki, ki živijo v Sloveniji in imajo najmočnejši strup, so dolgonogi vrečasti pajki iz rodu Cheiracanthium. Gre za zelo pogoste pajke, ki prebivajo na nekošenih travnikih, vendar so ugrizi zelo redki in brez zapletov: lokalna bolečina, ki traja maksimalno nekaj ur in spominja na bolečino ob piku ose.
Pajki so pogosto vir strahu
Strah pred pajki se uradno imenuje arahnofobija. Gre za evolucijsko prirojen strah ali kulturni fenomen ali kombinacijo obojega. Znanstveniki menijo, da smo strah pred pajki v neki meri podedovali. Za naše prednike je ugriz katerega od številnih strupenih živali, med njimi tudi pajkov, namreč pomenil gotovo smrt.