Študenti ljubljanske fakultete za arhitekturo so včeraj predstavili idejni zasnovi izolskega otoka v vzhodnem delu mesta. Obe zasnovi predvidevata sistem plavajočih pomolov, kar bi predstavljalo bistveno manj agresiven poseg v morsko okolje. Umestitev dodatnih površin na morju bi šla z roko v roki z ozelenitvijo in revitalizacijo celotnega območja.
Zamisel o umestitvi umetnega otoka na območju Viližanskega zaliva je stara že več let, je na včerajšnji predstavitvi v Kinu Odeon spomnil vodja občinskega urada za prostor in nepremičnine Marko Starman. Pri razmišljanju o tem, da bi otok ne bil samemu sebi namen, ampak bi deloval v funkciji razvoja tega dela mesta, pa so se srečali tudi z idejo plavajočih struktur.
Na občini so idejne zasnove zaupali študentom arhitekture, ki so lahko podali sveže in neobremenjene zamisli. Njihov mentor Alessio Prinčič je pojasnil, da so študenti zasnovi razvili v sklopu seminarja pri njegovem predmetu, ob tem pa je predstavil prednosti plavajočih sistemov. Ti temeljijo na modularnih šesterokotnikih, ki so fleksibilni ter se jih lahko glede na potrebe razširi ali krči oz. se nanje dodajajo novi elementi. “Nismo šli v cementifikacijo, ampak v bolj zeleno idejo,” je dodal Prinčič.
Obe idejni zasnovi izpod rok skupin študentov predvidevata torej plavajoče pomole ter ureditev in ozelenitev širšega območja med Rudo na vzhodu in bivšo ladjedelnico oz. tovarno Delamaris na zahodu.
Zasnova o t. i. zelenem obroču bi plavajoči sistem v celoti povezala z obalo, s čimer bi hkrati dobili novo povezovalno pot oz. podaljšanje t. i. lungomareja. Ob tem bi poskrbeli za renaturacijo obale, v notranjem pasu bi uredili plaže, v zunanjem pa povezovalne poti in infrastrukturo. V širše območje bi po zamisli študentov lahko umestili različne objekte oz. namembnosti, od medgeneracijskega centra do muzeja ter od botaničnega vrta do športnega centra z večnamensko dvorano.
Druga idejna zasnova predvideva plavajočo platformo, ki bi služila tako kot valobran kot tudi kot sprehajalna površina. Od prve idejne zasnove se slednja razlikuje predvsem po tem, da bi vzhodni in zahodni zaliv povezali s Cankarjevim drevoredom, ki bi postal območje za pešce, ter po ohranitvi Delamarisovih industrijskih hal, ki predstavljajo tudi del identitete kraja. Namesto njihovega rušenja bi jih namreč lahko uredili in jim spremenili namembnost, tako da bi vanje umestili coworking center, šolo za ladijsko oblikovanje itd.
V razpravi, ki je sledila predstavitvi, je bilo malo komentarjev in ocen, več pa vprašanj. Strokovnjaki iz fakultete za arhitekturo so zagotovili, da so z današnjo tehnologijo plavajoči pomoli, tudi ob uporabi težjih materialov, povsem izvedljivi. Splošna ocena je bila tudi, da plavajoči pomoli kot taki predstavljajo bistveno manj agresiven poseg kot druge možne rešitve, naj bo to nasuti otok ali postavitev pilotov neposredno v morje.
STA
