S prof. dr. Elen Twrdy in doc. dr. Bojanom Beškovnikom smo se pogovarjali o študijskih programih logistike in prometnih tehnologij ter o prednostih študija na Fakulteti za pomorstvo in promet. Zelo pomembno je to, da so diplomanti takoj zaposljivi.
Na Fakulteti za pomorstvo in promet, Univerze v Ljubljani, imajo dva študijska programa prve stopnje, ki sta povezana z logistiko in transportom. To sta Univerzitetni študijski program Tehnologija prometa in logistika, in visokošolski strokovni program Prometna tehnologija in transportna logistika. Programa sta si precej podobna, vendar je na univerzitetnem študiju malo večji poudarek na teoretičnih predmetih, saj jih skušajo pripraviti na to, da bi šli naprej, na drugo stropnjo. »Sektor logistike se zelo hitro razvija in potreba po kadrih je velika. V Evropi so ugotovili, da primanjkuje strokovnjakov iz tega področja, ki bi pomagali pri pripravi vseh teh smernic, ki jih bomo v naslednjih letih potrebovali, če bomo hoteli biti okoljsko, energetsko učinkoviti, vdržni«, pojasnjuje prof.dr. Twdry.
Katera znanja pridobijo študentje logistike?
Po besedah prof. dr. Elen Twrdy jih naučijo, kako logistika deluje, »kaj sploh pomeni, da se ukvarjaš z logistiko, kaj pomeni, da načrtuješ logistiko, kako na eni strani upoštevati zahteve prevoznikov oziroma kupcev, na drugi strani pa prodajalcev. Razumeti morajo tehnične in tehnološke zahteve trga, stroške, vse bolj pomembne so okoljevarstvene zahteve. Pojasnimo jim ekonomski vidik, da nimamo praznih voženj ter da se transport združuje, da se zmajšujejo cestni prevozi ter povečujejo alternativni (železnice, ladje)«. Ob logistiki prevoza blaga, pa dajejo velik poudarek na logistiko prevoza potnikov, ki predstavlja velik problem tudi v Sloveniji. Pri tem izpostavljajo sisteme P+R, car sharing, saj je to že trend oziroma smernica v pametnih mestih. Na koncu dobijo študentje znanje in poznavanje celotne logistične verige. »Od tega, da razumejo delovanje posamezne prometne panoge, da razumejo lastnosti infrastrukture, potem imamo po panogah transportna sredstva, skladišča in pripadajoče procese, terminale, in vse ekonomske predmete, ki pridejo zraven omogočajo razumevanje povpraševanja in ponudbe. Tako lahko diplomant v podjetju sestavi celoten proces – ga razume in lahko dela bodisi samo v nabavnem delu, ali tistem zaključnem, distribucijskem, v skladiščnem segmentu. Tisti, ki nadaljujejo s študijem na magistrski študij, razumejo delovanje logistike še iz druge perspektive, se pravi kako voditi in preoblikovati procese v podjetju«, še zaključi prof. dr. Elen Twrdy.
Praksa je del izobraževanja
Doc. dr. Bojan Beškovnik pojasni, da vključujejo logistična podjetja v delo v dveh segmentih. »En del je, da se skušamo z njimi povezati, potem imamo oglede in gostovanja strokovnjakov, imamo ekskurzije. Potem je pa tu obvezna praksa. V tretjem letniku imamo v zadnjem semestru obvezno prakso v podjetju. Študentom skušamo že mi poiskati stike oziroma podjetja nas pogosto predhodno kontaktirajo, ker si želijo dobiti študenta ob zaključku študija, ki potem pri njih nadaljuje uvajanje skozi absoventski status, in potem preide v zaposlitev«, pojasnjuje doc. dr. Beškovnik in doda, da zadnji podatki kažejo, da imajo zelo dobro zaposljivost zadnjih nekaj generacij, celo eno izmed boljših. Na trgu je veliko povpraševanje po logističnih delavcih, zato je študij logistike še toliko bolj zanimiv med mladimi.
Kakšna je napoved za logistiko v prihodnosti?
Kot sta nam pojasnila oba sogovornika, je težko karkoli napovedati. V tem času se veliko dela na »zadnjem kilometru«, končni distribuciji, ker se za promet več ali manj mesta zapirajo. »Želeli bi imeti čista mesta, brez avtomobilov, torej bi bila dostava drugačna, kot smo je bili do zdaj vajeni, temu sledi tudi dostava manjših pošiljk, kako se bo to dostavljajo, saj ne bo več možno s kombijem ali kamionom kamorkoli, tako da se bo na temu segmentu veliko stvari spremenilo in študente vključujemo v takšne projekte, podajamo jim znanja, kaj se dogaja, kakšni bodo trendi, da bodo bili pripravljeni, ko bodo začeli z delom. Pomembno je da spoznajo tehnologije, nove sisteme in njihovo delovanje. Težko je napovedati, kakšni bodo trendi, zagotovo pa je to, da se bo potrebovalo mlade in sposobne kadre, ki se bodo ukvarjali s tem za družbo in gospodarstvo izredno pomembnim sektorjem – z logistiko in prometom.«, je pojasnila Twrdijeva.
Doc. dr. Bojan Beškovnik je ob tem dodal, da lahko v tem trenutku napovedi združimo na kratkoročne in dolgoročne. Povedal je, da je v EU trend pomanjkanja voznikov, in mednarodne študije izpostavljajo dolgoročnejše težave. Dolgoročno gledano se bodo lahko ponastavile oskrbne verige, z iskanjem dobaviteljev bližje proizvodnji oz. končnemu trgu. Potrebne bodo nove investicije v logistično infrastrukturo, prometnice, koridorje. Nadaljnja avtomatizacija v logističnih procesih, digitalizacija, sledljivost so le nekatere dolgoročnejše smernice razvoja. »Kratkoročno so pomemben faktor zagotovo cene in tovorni prostor. Ta dva faktorja vplivata na celotno dobavno verigo. V zadnjem obdobju so se cene enormno povišale. Ključna težava je tudi prezasedenost terminalov, danes recimo v jadranskih pristaniščih kontejnerske ladje čakajo na prosti vez dva-tri dni, česar ne pomnim v zadnjih 20 letih, ko sem bil v gospodarstvu. Če pogledamo drugje po svetu, je še dosti huje, čakajo tudi desetkrat toliko časa. Na vzhodni obali ZDA tudi po 20 in več dni, nekatere ladje celo 40 dni«, še razloži doc. dr. Beškovnik. In kje je rešitev za to? Po njegovih besedah je težava v časovnem ciklu, zato tega ni mogoče rešiti hitro. Če ladjar želi novo ladjo, potrebuje približno 2-3 leta, da jo dobi. Kot je še dejal, smo bili očitno predolgo v strahu od prejšnje gospodarske krize in nihče ni želel delati na veliko, saj so bili ladjarji še pred dvema letoma v redečih številkah. Zaostanki v proizvodnji in dobavah, kot posledica COVID-19 pandemije, se želijo v kratkem obdobju nadoknaditi. »Kdo bi si takrat upal napovedati in naročiti 10 največjih ladij. Danes pa si to lahko privoščijo, naročila so, vendar kratkoročno gledano verjetno v tem letu nekega velikega premika ne bo. Morda v drugi polovici leta, kakšen premik pa bo, pa je negotovo napovedati.«
Petra MežnarcOglasno sporočilo.
