Pod režijo se podpisuje srbski režiser Kokan Mladenović, ki s koprskim gledališčem sodeluje tretjič. V prejšnjih sezonah je režiral odmevni predstavi Sluga dveh gospodarjev in Alan Ford / Vrnitev odpisanih.
Zasedbo sestavljajo Aleš Valič in Mojca Partljič, ki sta se ponovno znašla v igralskem tandemu kot mož in žena, Andrijana Boškoska, koprskemu občinstvu se je predstavila v Malem princu, igralci koprskega ansambla Igor Štamulak, Blaž Popovski, Luka Cimprič in mladi Koprčan Mak Tepšić ter Matic Valič, ki je prav tako reden gost koprskega gledališča. Poleg njih sta v ekipi še tržaški igralec Vladimir Jurc in gost iz Banjaluke Aleksandar Stojković Piksi.
Režiser Kokan Mladenović je povedal, da ob omembi Nušića pomislimo na nekaj smešnega, na komedijo, na nekaj, kar privlači občinstvo, njega pa je zanimal predvsem tisti drugi Nušić, ki je bil zaradi svojih političnih spisov in poezije preganjan, aretiran in zaprt, ter način, kako osebne in politične probleme vpeljuje in prepleta v svoji komediji.
Vsi igralci so izrazili navdušenje nad procesom dela, a so se strinjali, da je študij potekal zelo intenzivno. Besedilo je prevedel Jure Karas, nato pa so ga ustvarjalci uprizoritve priredili in posodobili. “Nismo se trudili biti smešni, ampak realistični,” je poudaril Igor Štamulak. Aleksandar Stojković Piksi je dodal, da je bila pri procesu dobrodošla pravšnja doza svobode. “Gre za ostro, neizprosno komedijo, ki jo je preprosto lepo igrati,” je zaključil Aleš Valič.
Izstopajoč del uprizoritve je tudi scenografija (scenografa sta režiser Mladenović in Milan Percan) – na odru vidimo spomenik NOB, ki stoji na Črnem Kalu. “To je simbol poštenih ljudi, boljšega sveta, sistema vrednot, ki je v liberalnem fašizmu nedosegljiv. Liki v komediji pa so nasprotje tem idealom, saj nimajo zveze z moralo in poštenostjo,” je izbiro pojasnil Mladenović. V veliko pomoč pri razvoju likov, ki so predstavniki različnih psihopatologij, so bili tudi kostumi, ki jih je ustvarila kostumografinja Aleksandra Pecić Mladenović.
Piko na i predstavi dodajo songi Predraga Lucića, s katerim se režiser približuje Brechtu in njegovemu kritičnemu gledališču. Avtorica skladb je priznana skladateljica Irena Popović.
