Vsako leto 7. aprila obeležujemo Svetovni dan zdravja. Od ustanovitve na prvi zdravstveni skupščini leta 1948 in od začetka veljavnosti dve leti kasneje je bil namen obeleževanja predvsem ozaveščanje o posebni zdravstveni temi, da bi poudarili prednostno področje, ki skrbi za Svetovno zdravstveno organizacijo.
V zadnjih letih države zahodnega Tihega oceana doživljajo hitro gospodarsko rast, migracije in urbanizacijo. To je mnogim ustvarilo priložnosti za boljše življenje, druge pa je pustilo za seboj. Pandemija COVID-19 je spodkopala nedavne dosežke na področju zdravja, potisnila še več ljudi v revščino in negotovost ter okrepila neenakosti med spoloma, socialno in zdravstveno varnostjo.
Svetovni dan zdravja v Sloveniji
NIJZ je v letu 2011 objavil prvo sodobno pregledno publikacijo o neenakostih v zdravju, v kateri je definiral »socialno-ekonomske neenakosti v zdravju« kot »tiste razlike v zdravstvenih stanjih med družbenimi skupinami z različnim socialno-ekonomskim statusom, ki jih lahko preprečimo in so nepravične.«
V letošnjem letu bodo temi neenakosti posvetili več pozornosti, saj je še posebej izpostavljena zaradi covid-19 bolezni in ukrepov za njeno zajezitev. NIJZ se je pri pripravi tretje publikacije o neenakostih v zdravju, ki bo izšla junija 2021, zato povezal z več nacionalnimi inštituti (IER, IRSSV, UMAR, OI), kar je omogočilo uporabo multisektorskih kompetenc in prineslo širše razumevanje neenakosti v zdravju in blagostanju tudi skozi prizmo političnih ukrepov, ki neenakosti ustvarjajo.
Letošnji svetovni dan zdravja je vstopna točka v proces bolj intenzivnega posvečanja tematikam neenakosti v zdravju in socialnim neenakostim. Ne le z namenom zbiranja in spremljanja podatkov o neenakostih v zdravju, čeprav so le-ti dragocena osnova za razumevanje stanja in prepoznavanje ranljivosti med prebivalci, ampak tudi s prizadevanjem, da bi znali argumentirati tudi potrebne ukrepe za izboljšanje stanja, tako s stališča ekonomskih in socialnih, kot tudi okoljskih in ekonomskih determinant zdravja. Želijo si, da bi pomen neenakosti v zdravju pri svojih odločitvah za ukrepe čim bolj upoštevali tudi politični odločevalci v vseh sektorjih, ki s svojimi odločitvami na različnih ravneh vplivajo na bolj ali manj pravične izide v zdravju in blaginji pri posameznih skupinah prebivalcev.
Vir in foto: NIJZ in WHO